Vse premalo znana Kraniosakralna terapija je zelo nežna oblika manualne terapije, ki se je razvila iz osteopatije. Zaradi svoje neinvazivnosti je zelo uporabna v nosečnosti, med porodom in po porodu tako za mamico kot dojenčka.
Med terapijo vplivamo na kranio-sakralni (KS) sistem. To so kosti lobanje (kranium), križnica (sacrum), možganska ovojnica in hrbtenjača, kamor je vpet centralni živčni sistem (CŽS). Kranium in sacrum povezuje čvrsta zunanja membrana, ki vsebuje tekočino KS sistema. Terapevt jo zaznava, kot počasen, nežen ritem, ki valovi skozi celo telo. Njena glavna naloga je ohranjanje vitalnega živčnega sistema. Moten ali spremenjen ritem v telesu posameznika vpliva na njegov živčni sistem, kar pomeni, na vse ostale funkcije v telesu. Z »manipulacijo« KS ritma in sproščanjem napetosti v kranio-sacralnem predelu tako vplivamo na CŽS, da ponovno deluje bolj harmonično. S tem pa celemu telesu pomagamo, da se v njem prične proces samozdravljenja.
​
ZANOSITEV in NOSEČNOST
Ženske, ki ne morejo zanosit, v veliki meri nimajo fizičnih preprek. Predvsem gre za porušeno ravnovesje znotraj telesa, kar vpliva na spremenjeno hormonsko sliko, delovanje živčnega sistema, limfnega sistema, itd. Maternica posledično ne more delovati optimalno, da bi se v njej lahko razvijalo novo življenje. To je naravna, obrambna funkcija telesa. Če telo trenutno ni sposobno delovati še dodatno -za razvoj otroka, do tega ne pride. Organizem, ki že samostojno ne deluje optimalno, bo pod dodatnimi obremenitvami deloval še slabše ali pa se bo popolnoma sesul. Zato je na nezmožnost zanositve potrebno pogledati bolj holistično in telo ustrezno pripraviti na zahteve nosečnosti.  KST terapija v telesu sprošča napetosti in uravnoveša živčni sistem, s tem pa vpliva na vse ostale telesne funkcije, zato ima ženska po nekaj terapijah več možnosti, da naravno zanosi.
Nosečnost je čas velikih telesnih, čustvenih in duhovnih sprememb. Telo ženske, kar naenkrat dela za dva, spremenijo se hormoni, pridružijo se nosečniške težave (slabost, bolečine v hrbtu, povišan krvni tlak, gestacijski diabetes, išias,glavoboli,krčne žile, krči v nogah, hemeroidi,...) Ženska se v svoji glavi intenzivno pripravlja na drugačno življenje, zato se lahko sooča z do sedaj še nepoznanimi strahovi in občutki. V zadnjem trimesečju pa se pojavi še strah pred porodom in materinstvom. KST terapija sprošča tako fizične napetosti, ki se pojavljajo tokom nosečnosti zaradi dodatne obremenitve ploda, kot tudi čustvene napetosti in strahove. Ženski omogoča, da se v nosečnosti bolj udobno počuti v svojem telesu in umu, hkrati pa jo pripravi na zahteve poroda. Njeno telo je po prejemu terapije bolj sproščeno, zato bolje delujejo žleze, ki izločajo potrebne hormone, krepi se imunski sistem, mišice niso prekomerno napete in manj je prisotnih nepotrebnih strahov.

POROD
Pri porodu je ključno, da so žensko telo, čustva in um sproščeni. KST terapija jo sprosti, pomiri njen živčni sistem, kar vpliva tudi na izločanje potrebnih hormonov za dober napredek poroda in manjšo bolečino. Lahko nadomesti uporabo pitocina (umetnih popadkov) za sprožanje ali pospeševanje poroda, prva doba poroda poteka brez zapletov in je krajša. Terapija sprošča telesne napetosti in strahove, zato pripomore k boljšemu delovanju telesa, hkrati pa vpliva na njen emotivni del, kar krepi njeno samozaupanje in voljo, da bo zmogla. Ko terapevt polaga svoje roke na različne dele telesa, že sam subtilen dotik daje ženski zelo sproščujoč in prijeten občutek. Vpliva pa tudi na boljše počutje otroka, rojenega mami, ki je med porodom prejemala KST terapijo.

DOJENČEK in MAMA po porodu
Dojenčkova glava je še mehka in gibljiva, ki med porodom večinoma potuje skozi porodni kanal kot vodilni del. Po težjih (vakuum, pritisk na fundus, umetni popadki, vlečenje glavice itd.) in daljših porodih, ko so sile na glavico večje, lahko lobanjske kosti postanejo popačene in sploščene ali pa pride do prekomernega pritiska na zatilni del (kar vpliva na zategnjene vratne živce). V malem telesu se tako hitro lahko ustvari preveč napetosti in moteno delovanje AŽS. Pri otroku se to kaže skozi povečano razdražljivost, jokavost, slabše prisesavanje, napredovanje s težo, moteno spanje, težave s prebavili, povečano ali zmanjšano mišično napetostjo.  Ko terapevt sprošča napetosti v kranio-sakralnem sistemu, vpliva na AŽS in vse ostale organe v telesu. Terapija  je idealna tudi za zdravljenje porodne travme in ponovno vzpostavljanje zamujenega bondinga tokoj po porodu. Najbolj idealno bi bilo, da bi KS terapijo prejel vsak novorojenček v prvih dneh po rojstvu, tako, bi se izognili marsikateri težavi v prihodnje.
Za mamo po porodu pa deluje blažilno pri utrujenosti, pomaga telesu pri okrevanju po porodu, poveča zmožnost dojenja, zmanjšuje stres, zmanjšuje bolečino in vnetja, povečuje samozaupanje, zmanjšuje poporodno depresijo, krepi imunski sistem in uravnoveša hormone.
 
Napisala: Tita Tušar, univ.dipl. pedagoginja, doula in telesna terapevtka (KST in MNRI).

GIBANJE
Pravzaprav se vse začne pri gibanju. Ko se v maternici združita jajčece in semenčece se začne delitev celic (gibanje). Fetus je v stalnem gibanju naprej in nazaj, da se lahko razvija njegov živčni sistem. Vsaka naša celica ima zapisano to kodo – prva nehotena gibanja so gensko zapisana. Pri zarodku/fetusu, pri dojenčku v prvem letu in pol primarni (arhetipni) gibi in refleksi gradijo nevronsko mrežo, določajo zorenje in delovanje možganov ter cel sistem »Telo-Možgani«. Zanimivo je, da že ti brezpogojni gibi v maternici spominjajo na gibe v prvem letu starosti in naprej v odraslosti. S česar je razvidno, da je gibanje temelj in pogoj za pravilen razvoj možganov. Nujno potrebno za razvoj nevronske mreže v možganih in pripravo na življenje zunaj maternice.
!Če je človek v ogroženi situaciji ali stresu (tudi že v maternici), njegov avtonomni živčni sistem (AŽS) poskrbi, da zmrzne ali se pripravi na boj/beg. V telesu AŽS aktivira preživitvene funkcije, kar pomeni, da ponovno aktivira primarne reflekse in popači vzorce gibanja in delovanja. Tako v telesu otroka ali odraslega pride do porušenega ravnovesja, kar se kaže skozi različne telesne (kriva drža,bolečine, napake v govoru, sluh, pozornost, hiperaktivnost, itd.) in psihološke pomanjkljive funkcije (pomanjkanje energije, depresija, popačeno doživljanje sveta, itd.). !
Otrokov razvoj v prvem letu starosti poteka preko gibanja. Gibanje je nujno za njegov optimalen razvoj možganov – tvorjenje novih povezav med specifičnimi centri v možganih. Senzomotorični razvoj ne sme biti zamujen. Kar pomeni, da brez dvigovanja glavice naprej, nazaj, ni obrata iz trebuha na hrbet, brez slednjega ni sedečega položaja, itd. Če preskoči ali popači kakega od genetskih vzorcev (programov) gibanja, ki mu omogočijo preiti iz ležečega položaja v stoječ, se pojavijo različni, fizični, vedenjski ali osebni izzivi, ki morajo biti kasneje obravnavani, če hoče posameznik samostojno in dobro delovati. Zato je dobro že pri malčku čim prej opaziti popačene vzorce gibanja, ker mu bomo lahko z specifičnimi vajami pomagali, da ne bo razvil resnejših težav kasneje (v šolskem obdobju) (slaba motorična spretnost, slaba grafomotorika, slabša pozornost, hiperaktivnost, slabši govor). Ne pozabite, gibanje je osnova, za pravilno delovanje možganov vašega otroka. Ne samo v prvem letu njegovega življenja, ampak tudi v predšolskem in šolskem obdobju, je za otroka najpomembnejše, da se dovolj giba, hodi bos in vam pomaga pri vsakodnevnih hišnih opravilih.

Kako poskrbeti za zdrav motorični razvoj svojega dojenčka/malčka. Da je čim več na ravni podlagi in čim manj v lupinici, avtu, raznih gugalnikih. Da je veliko v vaših rokah, od kjer se uči gibanja preko čutenja vašega telesa v gibanju. Da se doji enkrat na levi, drugič na desni strani in lažje občuti obe strani svojega telesa in se uči čutenja sredine. Da ga ne silite v sedeč in kasneje v stoječ položaj, ko njegovo telo (mišice) še ni zrelo za sedenje/hojo. Naj ima otrok dovolj varnega prostora, kjer lahko samostojno odkriva svet.

​DOTIK
Brez občutenja bližine drugega bi človeška vrsta že izumrla. Vsak potrebuje čuteč dotik, če se hočejo v možganih med različnimi centri tvoriti pravilne nevronske povezave, kar pomeni tudi dobro razvita čustvena in socialna inteligenca. Brez dotikanja, objemanja in masaže, v človeškem telesu ni dovolj negovalnega hormona oksitocina, ki mu pravimo tudi hormon »ljubezni«. Novorojenec, ki še nima popolnoma razvitega živčnega sistema in možganov, pa je še toliko bolj potreben dotika. Saj mu preko čutečega dotika, pomagamo razvijat še ne zrele sisteme v telesu.
Prvo senzorno in nevromišično stimulacijo otrok izkusi že v maternici, ko je obdan z vseh strani iz membrano placente in mišicami, materinega trebuha, kasneje med porodom, ko ga stisne porodni kanal in potem celo življenje preko dotika drugega (najprej staršev, kasneje vrstnikov, partnerja,..). Koža je naš največji organ. S človekom (možgani) se lahko sporazumevamo in povezujemo tudi preko kože, laično ali strokovno. Vsak ljubeč dotik in objem je za človeka zdravilen. S terapevtskim dotikom pa lahko stimuliramo različne receptorje v koži in pošljemo točno željeno informacijo do možganov.
(KST)Razvijeta se iz iste zasnove. Znotraj nje so različni receptorji, ki  nato v možgane pošiljajo sporočila.
Preko dotika, se neverbalno sporazumevamo z otrokom, povezujemo, krepimo njegov imunski sistem, pripomoremo k zdravemu razvoju možganov in mu krepimo zavedanje lastnega telesa. Otrok, ki je deležen veliko dotika bo imel bolje razvite motorične sposobnosti, njegova kognitivna, čustvena in socialna inteligenca pa bojo višje.
​
Stvari, ki spodbujajo pravilen razvoj otrokovih  senzornih sistemov:

• Mirna (brez večjih fizičnih in čustvenih obremenitev) in aktivna (zmerna, redna aktivnost) nosečnost
• Vaginalen porod brez pospeševanja in farmakoloških protibolečinskih sredstev,
• Dojenje,
• Nošenje,
• Dotik,
• Pristna Komunikacija (stik oči in mimika obraza)
• Pravilen hendling z otrokom,
• Prosto gibanje (čim manj sedežev, stolčkov, omejenih površin gibanja)
• Nežno spodbujanje otrokovega gibalnega razvoja (ob pravem času s pravimi znaki/gestami),
• MNRI vaje, ki pomagajo k ponovni nevrosenzorni integraciji v kolikor se pri otroku zaradi različnih dejavnikov ni vzpostavila.

​
Možni vzroki za neustrezen razvoj čutnih sistemov
Vzrokov za nepopoln razvoj čutnih (senzornih) sistemov je nešteto. V neki meri je lahko tudi podedovano ali  posledice lahko nastanejo zaradi bolezni. Pomembno je vedeti, da vzroki segajo že v intrauterino obdobje, porod in prvo leto otrokovega življenja. Lahko pa se nalagajo tudi kasneje skozi življenje. Omenili bomo dva poglavitna vzroka današnjega časa – stres in premalo senzorne stimulacije v prvih letih življenja. Vsak stres (že v nosečnosti, porod) ali travmatična izkušnja v organizmu aktivira preživetvene funkcije (boj/beg, zamrznitev). Če se to zgodi prevečkrat zapored ali je stres močan, spravi organizem iz ravnovesja. Telo se bo začelo odzivati, kot na stres, tudi ko situacije v okolju zanj ne bodo tako ogrožujoče.  Čutni sistemi ne delujejo več, kot bi bilo najbolje za posameznika, ampak delujejo nerealno, popačeno. Drugi pomemben razlog je premalo nevrosenzorne stimulacije. Premalo je dotika in gibanja. Rizične nosečnosti, ko mora mama ležati, otroci rojeni s CR, nedonošenčki,  fizična ali psihična odtujenost mame v prvih mesecih življenja, preveč ležanja/sedenja v avtosedežih, gugalnikih, vozičkih, nepravilno spodbujanje sedenja in hoje, premalo pristne (mimika) komunikacije z otrokom, premalo nošenja, zibanja, dotikanja, bližine, prezaščiten otrok, ki ima omejeno gibanje, premalo gibanja v naravi, premagovanja ovir, skakanja, žoganja, dvigovanja,…. Vse to so aktivnosti, ki spodbujajo pravilen razvoj možganov.
Dobra novica pa je, da se da se veliko zamujenega nadoknaditi preko senzornih vaj in bolj zdravega načina življenja družine. Druga prednost je, da dovolj zgodnje opažanje malih odstopanj pri otroku, lahko popravi veliko težav, ki bi jih tak otrok razvil v naslednjih letih svojega življenja (slabše govorne sposobnosti, hipersenzibilnost, hiperaktivnost, slaba grafomotorika, mokrenje postelje, alergije, zaostanek v gibanju,…). Zato je zgodnja obravnava neintegriranih refleksov in vzorcev gibanja zelo dobrodošla že takoj po rojstvu posameznika ali vsaj v prvem letu življenja.
Otrok potrebuje malo pomoči, da bodo njegovi možgani prejeli pravilne informacije, ki mu bodo omogočile boljše delovanje v svetu (realno zaznavanje dražljajev iz okolice in znotraj sebe).
Pri malem otroku se to kaže na način: slabo pristavljanje na dojko, slab sesalni refleks, hipotonost ali hipertonost , otrok veliko joka, neodziven otrok, zaostanek v motoričnem razvoju, razne alergije, motnje pri govoru, preobčutljivost na dotik, določene materiale, kasneje težave v šoli ….

Napisala: Tita Tušar, doula, izvajalka KST in MNRI terapije