O priraščenem jezičku (ankiloglosija) govorimo, ko vezivno tkivo (frenum) pod jezikom povzroča omejitev gibanja ali delovanja jezika. Stanje, ki prizadene od 1 do 10 dojenčkov in je pogostejše pri dečkih kot pri deklicah. Večina nas ima lingvalni frenulum (membrana, ki se nahaja proti dnu jezika in sega od spodnje površine jezika do ustnega dna), zato je prisotnost vidnega ali otipljivega lingvalnega frenuluma normalna anatomija. Vendar pa je lahko pri nekaterih posameznikih ta lingvalni frenulum kratek, tesen in pritrjen na konico jezika in/ali na dlesen ter povzroča omejitve pri gibanju in delovanju jezika. Te omejitve lahko nato povzročijo težave pri hranjenju, kasneje govoru, požiranju sline, poziciji čeljusti. Te omejene lingvalne frenule imenujemo "podjezična vez" (v nadaljevanju priraščen jeziček).
​
Znaki in simptomi
Dojenček s priraščenim jezičkom, bo imel omejeno motoriko jezika –težje ga bo iztegnil naprej čez ustnico, levo, desno in z njim ne bo mogel dovolj močno potisniti jezika v nebo. To pa pri dojenčku pomeni, da ne bo mogel pravilno ožeti in zadržati prsne bradavice, prav tako v ustih ne bo mogel zadržati dude. Možni simptomi pri mami in dojenčku, ki nakazujejo na priraščenost jezička so sledeči.

Mama:

• boleče in poškodovane bradavice (z mehurčki/razpoke/krvavijo/podplutbe)
• bradavice, ki so po hranjenju videti drugače oblikovane (v obliki šminke) ali blede barve
• manjša ali prevelika količina mleka
• zamašeni mlečni vodi/mastitis
• izčrpanost zaradi pogostega/nenehnega hranjenja
• stiska zaradi neuspešnega dojenja

Dojenček:

• dojenček ne more pomoliti jezika čez ustnico
• med jokom lahko jezik ostane na ustnem dnu ali pa se samo robovi zavihajo navzgor
• nezmožnost širokega odpiranja ust pri namestitvi na prsi, kar povzroči grizenje

• dojenček stalno pada dol s prsi, žveči, liže bradavico
• nemiren in napet dojenček, ki se stalno odriva stran od prsi
• med sesanjem proizvaja zvok klikanja
• med dojenjem mu mleko uhaja iz ust, se mu zaleti (ker z jezikom ne more regulirati navala mleka), kašlja
• pogosti kratki podoji ali dolgi neučinkoviti podoji
• na dojki postane hitro utrujen in preneha s sesanjem/zaspi
• refluks, pogosto polivanje mleka
• slabše pridobivanje teže, kljub pogostim podojem
• spanje z odprtimi usti, smrčanje

Video ocena podjezične vezi: https://www.youtube.com/watch?v=hZCQhr6Csos
Posteriorina in anteriorna podjezična vez. Kaj to pomeni?
​Ko strokovnjaki govorijo o posteriorni in anteriorni podjezični vezi lahko to starše še bolj zmede. Kar še povečuje zmedo, ne samo za starše, ampak tudi za strokovnjake, pa je, da ni univerzalno sprejetega načina za razvrščanje jezične vezi. Nekateri zdravniki razvrščajo glede na to, kje je frenulum pritrjen na spodnji površini jezika. Torej, če je frenulum pritrjen do polovice vzdolž spodnje strani jezika, bo razvrščen kot 50 % priraščen. Če je vez četrtino poti nazaj od konice kot 75 % priraščen in tako naprej.
Drugi klasificirajo priraščenost glede na tip, pri čemer je tip 1 jeziček, pritrjen na konico jezika (100 %), tip 2 75 %, tip 3 pa 50 % ali manj. Na splošno je vezica jezika, pritrjena na konico jezika ali blizu nje (tip 1 in 2), tip 3 pa bolj na zadnji del. Da nas ne zavede izgled, se je najbolje osredotočati na funkcionalnost jezička, ki je za otroka (osebo) ključna. Zanima nas koliko je jeziček funkcionalen v ustni votlini in koliko vpliva ima vez na celotno telo. To sta dva ključna vprašanja, ki nas zanimata in sta pomembna za nadaljnjo funkcionalnost otrokovega telesa.

Foto: https://www.sarahoakleylactation.co.uk
 
Razen podjezične vezi in porodne travme na probleme pri dojenju lahko vplivajo še druge težave. Potrebno je preveriti primarne reflekse, mišični tonus, morebitno ujete tenzije in nesimetrije znotraj kraniosakralnega dela.  Prav tako pa ni zanemarljiva tudi relacijska travma (mama-otrok), ki se pri dojenju lahko odraža, tudi kot zavračanje dojenja. Zato je celostna ocena bistvenega pomena, da se izognemo pretiranemu diagnosticiranju in nepotrebno obravnavi podjezične vezi ter, da ne zanemarimo drugih pomembnih težav, ki lahko vplivajo na otrokovo sposobnost hranjenja in motoričnega razvoja.

Kaj povzroča anomalije podjezične vezi?
Do sedaj še ni ugotovljeno s čim bi bil povezan nastanek podjezične vezi pri nekaterih dojenčkih. Vsekakor ni nov pojav, saj je v nekaterih medicinskih zapisih omenjen že v 17. stoletju. Pri eni od študij (Hogan, 2005) so ugotovile, da prizadene 1 od 10 dojenčkov, pri drugi, da prizadene 46% dojenčkov. V nekaterih primerih je tudi dedna, ne pa vedno.
 
Kako lahko kranialne tehnike pomagajo
Za težave pri dojenju ni vedno kriv priraščen jeziček. Veliko dojenčkov ima omejeno gibanje v predelu čeljustnega sklepa, vratu ali težave z motoriko jezika iz naslova poteka poroda. Dojenčki rojeni z vakuumom, v medenični vstavi, CR,  z večurnimi umetnimi popadki, potiski na fundus ali vlečenjem za glavico, s popkovino okoli vratu, dojenčki rojeni po zelo dolgotrajnih ali hitrih porodih, so vsi izpostavljeni povečanemu tveganju za težave s hranjenjem. Sredstva, ki se med porodom uporabljajo za lajšanje bolečin, lahko vplivajo na otroka, da je bolj zaspan in nezainteresiran za hranjenje. Prav tako ima epiduralna analgezija vpliv na mamo kot na dojenčka. Lahko poslabša počutje matere po porodu, zaradi česar je skrb za otroka in njegovo pristavljanje na dojko oteženo. Dojenček, pa je lahko bolj utrujen in ima v kranialnem delu več akumuliranih napetosti, zaradi podaljšanja iztisne dobe.

Že popolnoma fiziološki pritisk, ki ga mamini porodni popadki izvajajo na otrokovo glavo, je precejšen, saj se mora glavica preoblikovati (mehke kosti lobanje se prekrivajo in upognejo) skozi porodni kanal. Kadar pa porod ne poteka po načrtih in se uporabijo posegi, je pritisk na glavico še močnejši, velikokrat daljši, kar privede še do več tenzij in nesimetrij v kraniosakralnem delu  telesa. Ti dojenčki imajo včasih vidno asimetrijo obraza ali glave. Ko se otrok spušča po porodnem kanalu, se mora glava obračati, kar lahko povzroči stiskanje in napetost v vratu. Preoblikovana glava in napetost v vratu imata lahko dolgoročne posledice za dojenčka in vplivata na sposobnost učinkovitega hranjenja. Dojenčka omejuje, da na široko odpre čeljust, pravilno uporablja jezik ter učinkovito in ritmično sesa, koordinira sesanje/požiranje/dihanje. Morda ne more nagniti glave dovolj nazaj ali levo/desno, da bi se optimalno prisesal. Neuspelo pristavljanje, ga spravlja v obup, postane še bolj napet in lahko celo odklanja dojko. Napetost v vratu lahko vpliva tudi na deveti in dvanajsti kranialni živec, ki imata neposreden vpliv na sposobnost požiranja in motoriko jezika.

Priporočljivo je najprej odpraviti napetosti vzdolž kraniosakralnega sistema, zmanjšati asimetrije, okrepiti motoriko jezika, preveriti, če so pri dojenčku prisotni vsi refleksi, ki omogočajo optimalno sesanje in šele nato, če ni izboljšanja, razmišljati o prerezu podjezične vezi. Zgolj samo izgled podjezične vezi nam še ne pove dovolj. O smiselnosti prereza podjezične vezi nam »govori« tudi telo. V primeru, ko gre za vez, ki resnično omejuje sesanje in vpliva na cel mišično-skeletni sistem (prisotna tenzija fascije do stopal) pa je prerez zelo priporočljiv.
 
V kolikor ste v dvomih ali ima vaš dojenček težave pri dojenju zaradi podjezične vezi ali drugih restrikcij po telesu vam z veseljem pomagam razvozlati vzrok njegovih težav.