Obišči me na:
Rojstvo Cutenja
  • Domov
    • Dogodki >
      • Globoka SPROSTITEV IN VIZUALIZACIJA
      • Razvojna masaža dojenčka
      • Krog MAM
    • Dobra literatura >
      • Članki
    • Koristne povezave
    • O meni
    • Kontakt
  • Telesna integracija
    • Kaj je KST terapija? >
      • KST zanositev in nosečnost
      • KST porod
      • KST materinstvo in dojenje
      • KST terapija otrok
      • KST na daljavo
    • Kaj je Taktilna integracija (MNRI®) >
      • Taktilna Integracija Nosečnost
    • Integracija primarnih Refleksov (MNRI®)
    • Nevrosenzomotorične vaje nosečnica/mama
  • Mama
    • Individualna podpora družini
    • Podpora in pomoč pri DOJENJU
  • Otrok
    • KST terapija >
      • KST na daljavo
      • Izkušnje mam o KST in MNRI® terapiji
    • Integracija primarnih Refleksov (MNRI®) >
      • Tretma novorojenček 0-10dni
      • Morojev refleks
      • ATNR
      • Razdražljiv dojenček /dojenček zaspanček
    • Priraščen jeziček >
      • Celostna obravnava
    • Masaža dojenčka
    • Optimalen gibalni razvoj
    • Potrebe otroka v 1. letu
  • Dula
    • Kdo je doula? >
      • Spoznaj delo doule
      • Doula in Oče
    • Nosečnost
    • Porod >
      • Priprava in porod z doulo
      • Porodne zgodbe >
        • Porodne zgodbe
        • Doula utrinki
        • Utrinki staršev
    • Po porodu
  • Blog

Preden se odločimo za prerez (posteriorne) podjezične vezi

4/24/2025

0 Comments

 
Picture
Veliko je že napisanega in slišanega na tematiko prereza podjezične vezi. Pa vendar se v praksi srečujem z mamicami, ki jim ni lahko na tej poti in se srečujejo z raznovrstnimi izzivi tudi po prerezu. Iz opazovanega in na podlagi znanstvenih raziskav odpiram naslednjo tematiko o tem, kdaj je/ni potrebno prerezati podjezično vez, pomenu celostne obravnave ob prerezu in načinu obravnave po posegu.

​Podjezična vez lahko vpliva na celo telo
Kot KST izvajalka je moj glavni namen pomagati in podpreti otroka in mamo. V nekaterih primerih je rezanje podjezične vezi res nujno potrebno, saj pušča na telesu otroka posledice, na celotni posturi telesa. Predvsem pa pušča posledice v ustni votlini, čeljustnem sklepu, cervikalnih in torakalnih vretencih. Lahko pride kasneje do težav pri govoru, spremeni se požiranje sline in pozicija čeljusti. V čeljustnem delu tako ostajajo napetosti, ki vplivajo na dihanje in spanje z odprtimi usti (to dolgoročno pušča posledice na avtonomnem živčnem sistemu, večja raven stresnih hormonov). Glede na zavedanje, da je celo telo povezano in v soodvisnosti smo danes lahko hvaležni napredku celostne obravnave (predhodno sproščanje ujetih tenzij v telesu, senzomotorične vaje pred in po prerezu, manualna obravnavi celega telesa po prerezu) podjezične vezi že v obdobju prvih mesecev otroka.
A pomembno je tudi, da se pred dokončno odločitvijo za prerez podjezične vezi izloči vse druge vzroke, ki morda ovirajo optimalno gibljivost in motoriko jezika, da ne po nepotrebnem spravljamo dojenčka in mamo v stres.
Picture
Fetus že v tretjem trimesečju nosečnosti vadi sesanje in požiranje amnijske tekočine v maternici. Ta praksa mu pomaga, da se nauči uporabljati svoj jezik in razvijati ton jezika.
Dobro je upoštevati celotno zgodbo mame in otroka
Z vidika telesnih zakonitosti, je stalno poseganje v telo proti otrokovi volji v nekaterih primerih lahko poglabljanje travmatične izkušnje. Prerez podjezične vezi zahteva veliko poseganja v otrokova usta, ki so precej intimen predel telesa (kakor vaginalni predel). Že pred samim posegom pride do večkratnega pregledovanja ustne votline in izvajanja vaj v ustih, potem sam poseg (prerez) in nato še tedni »rehabilitacije« (masaža podjezične vezi za preprečevanje ponovne priraščenosti in vaje za ponovno vzpostavitev prave motorike jezika). V nekaterih primerih lahko stalno poseganje v usta povzroči oralni odpor in poslabša težave s hranjenjem.
​
Upoštevati je potrebno zgodovino otroka. Kakšna je zgodba njegovega telesa, kaj nam njegovo telo sporoča? Kaj vse je na telesu doživel do trenutka prereza, koliko obrambnih mehanizmov je njegovo telo že vklopilo? Kaj za njega/ njegovo telo, živčni sistem pomeni poseganje vanj? V kakšnem stanju je njegov taktilni sistem v tistem trenutku? In kot vemo pri dojenčku zlahka posegamo kljub njegovemu nestrinjanju, tudi če se on upira, ker smo močnejši kot on.
V primeru, ko ima dojenček v telesu že shranjeno »travmo«, lahko s konstantnim poseganjem v njegovo telo, brez dovoljenja in privoljenja, povečujemo njegovo travmo (poglabljamo obrambni mehanizem – beg/boj ali zamrznitev, ki se je vzpostavil, da je ob travmi preživel). Pri svojem delu sem že nekajkrat naletela na tak primer. Pri tem je bila tudi mama v stiski, saj je bil otrok še bolj nemiren, jokav in hranjenje se ni izboljšalo. Mami je konstantno poseganje v otrokova usta, proti njegovi volji, povzročalo velik stres. Tako sta se ujela v začarano zanko neuspeha.
Picture
Dobro bi bilo, da bi starš ali KST terapevt najprej pomagal otroku v telesu integrirati travmo iz preteklosti (v kolikor je prisotna), da se ne bi le-ta samo še poglabljala s proceduro po prerezu podjezične vezi. Gledano s perspektive osebe, ki pozna psihosomatiko, se ne morem strinjati, da je poseganje v telo, brez privoljenja dobro. Vedno moramo spoštovati »NE«, ki ga nam nasproti posreduje bodisi dojenček ali odrasla oseba. Potencialno bi konstantno poseganje starša v telo otroka, ko jasno pokaže ne, lahko skrhalo zdravo navezanost med staršem in otrokom ali omajalo zaupanje otroka do starša (skrbnik uteleša in gradi otrokov občutek varnosti).
Vprašanje o prednostih in slabostih nenehnega poseganja v otrokova usta, se mi je pričelo porajati nekaj časa nazaj, ko sem pri obravnavah z dojenčki po prerezu podjezične vezi opazila, da ne pustijo niti blizu ust, si usta pokrivajo z rokami, jokajo, se odzovejo z močnim uporom. Tak otrok ima največkrat hipersenzibilen celoten taktilni sistem, kar nam tudi jasno sporoča, da je v preteklosti njegovo telo že doživelo neko travmatično izkušnjo.
Zato je moje mnenje, da je v primeru, ko sumimo, da ima otrok (dojenček) priraščen jeziček potrebno pogledati celotno zgodbo družine in otroka ter nato celostno pristopiti k razreševanju težave. Priporočljivo je najprej poskusiti z nekirurškimi terapijami - se posvetovati s SVETOVALKO ZA DOJENJE, s pomočjo KST obravnave odstraniti na telesu morebitne tenzije in nesimetrije, integrirati morebitno travmo, preveriti kako so PRIMARNI REFLEKSI (za dojenje morajo biti aktivni vsaj 4 najpomembnejši in morda še kakšen, ki se posredno navezuje na optimalno funkcioniranje dojenčka), zregulirati TAKTILNI sistem in VZPOSTAVITI PRAVO SENZOMOTORIKO jezika, ust, obraza. Šele, ko je razvidno, da nekirurška podpora ni prinesla izboljšanja, se odločimo za kirurški poseg. V kolikor pa je prerez neizbežen, je dobro z upoštevanjem celotne slike narediti individualen plan, ki podpira tako mamo kot dojenčka. ​
Različne prakse, različna priporočila, moj notranji kompas
V nekaterih primerih je priporočena obravnava ustne votline pri dojenčku po prerezu podjezične vezi, velik stres tudi za mame. Nenehno poseganje v otrokova usta ob joku in upiranju, ni prav prijetno za oba. Priporočeno je večtedensko raztegovanje tkiva pod jezikom na vsake 4h, tudi ponoči. Poleg tega pa še izvajanje vaj za ponovno pravilno motoriko jezika. Res je, da je dobro izvajanje masaže po prerezu, da se vez ne zaraste nazaj in da je potrebno pomagati jeziku, da okrepi svojo funkcionalnost, a pri tem je potrebno biti pazljiv, kje je meja vsakega individuuma. V primeru, ko je zaznati pri dojenčku hud odpor, je smiselno prilagoditi pogostost izvajanja masaže/vaj. Tako kot so različni otroci, so različne tudi njihove mame, kar je še eno dejstvo, ki ga moramo upoštevati. Kakšna prednost je, da mama sledi napotkom in navodilom strokovnjaka, če pa sebe ob tem spravlja v stres. Svojo stisko in nervozo prenaša na svojega otroka in mogoče dojenje še vedno ne steče z razloga, ker otrok čuti to napetost in nemir mame. Rešujeta en problem in z njim lahko nevede opirata novega, zato je tu zelo pomembno tudi notranji občutek - intuicija mame. Ozavestiti mora svoje in otrokove potrebe ter omejitve, ter jih vključiti v strokovna priporočila. Na tak način še vedno izvaja, kar je potrebno za napredek, a ob tem upošteva tudi sebe in otroka. 
Picture
Napotki, ki jih mame prejmejo po prerez podjezične vezi varirajo med različnimi izvajalci. Nekateri sploh ne priporočajo raztegovanja in vaj po prerezu, drugi pa imajo različne časovne okvirje in pogostost ponovitev. Nobeden od njih nima izključno prav niti narobe. Upoštevati pa gre dejstvo, da sta vsaka mama in otrok drugačna in procedura po prerezu različno vpliva na njiju. Po raziskavah je ponovno rezanje podjezične vezi potrebno v 2,6% do 13% procentih. Sledeča študija: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35716239/ prikazuje, da ni bistvene razlike med tistimi, kjer so starši raztegovali, masirali in drugimi, ki niso. Zanimivo je, da 43,5% staršev, ki jim je bilo rečeno, da masirajo tega niso počeli. Kar nakazuje, da nekaterim staršem, to iz bilo katerih razlogov ni bilo prijetno. Smiselno je, da se oceni kako sta mama in otrok, kaj zmoreta in kaj ne, ter se glede na to prilagodi obravnavo po prerezu. ​
Picture
​Kaj pričakovati po prerezu?
Vsi starši bi si želeli, da bi prerez jezika omogočil takojšnjo rešitev pri težavah z dojenjem, vendar je v nekaterih primerih stvar malo bolj kompleksna. Kot sem pisala že prej, ni vzrok, za slabo dojenje samo omejen jeziček. Lahko gre za niz stvari v telesu, katerim se je potrebno posvetiti in jih podpreti do optimalne funkcije (v kolikor sta bila nosečnost in porod bolj stresna, je možnost za bolj kompleksno in dolgotrajno razreševanje problema večja). Pomembno je oceniti celotno stanje telesa pred prerezom, prisotnost/odsotnost primarnih refleksov, tip podjezične vezi ter oblikovanost ustne votline (visoko nebo).
Dobro je, da so starši pred prerezom seznanjeni, kaj vse lahko pričakujejo nekaj dni po prerezu in kako lahko podprejo telo dojenčka. Dojenčki so lahko po posegu precej nemirni.  V nekaterih primerih se hranjenje najprej poslabša in šele nato postopoma izboljša. Obstajajo poročila o starših, ki so opazili poslabšanje hranjenja približno 5-15 dni po prerezu. To sovpada s skrčenjem rane med celjenjem, kar povzroča mišično utrujenost zaradi sprememb v načinu uporabe jezika. Dojenčki z najbolj omejujočo podjezično vezjo bodo res po prerezu imeli bolj gibljiv jezik, vendar pa bo le-ta imel nižjo moč in tonus. Pri nekaterih se bo že s pogostim sesanjem izboljšal mišični tonus, pri drugih pa bo potrebno več senzomotoričnih vaj, ki bodo okrepile tonus telesa in izboljšale motoriko jezika.

Picture
​Dojenček, ki je imel že več mesecev priraščen jeziček ima več možnosti, da se mu to odslikava na celem telesu. V nekaterih primerih pride do spremenjenega tonusa celega telesa, manj aktiviranih primarnih refleksih rok in ostalih, ki so odločilni za optimalno hranjenje. Prosto gibanje jezika ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju neba, tako da imajo dojenčki, ki so imeli dalj časa priraščen jeziček, pogosto nenormalno visoko obokano in/ali rebrasto nebo. Tako bodo tudi po prerezu nekatere mame še vedno čutile nekaj bolečin v bradavicah zaradi višjega neba v ustih. Dojenček bo morda sesanje še vedno delno kompenziral s stiskanjem dlesni, ker bo z  jezičkom še vedno težje dosegel visoko nebo. Te mame si morajo pomagati z bolj optimalnimi položaji in pravilnim pristavljanjem.
Pri dojenčkih z bolj očitno sprednjo (anteriorno) vezjo se hitreje vzpostavi izboljšanje, kot pri tistih z bolj posteriorno vezjo, kjer lahko traja nekaj tednov, da opazimo spremembe na bolje. Obstajajo tudi teorije, da starejši kot je dojenček, dlje lahko traja, da se ponovno nauči pravilno uporabljati svoj jezik. Vendar v praksi ta teorija ne velja vedno. Torej tudi starost ni merilo. Vsakega dojenčka/ otroka je potrebno obravnavati individualno in celostno. Za optimalno sesanje/ dojenje je potrebno usklajeno delovanje celega telesa (vsi potrebni primarni refleksi, odsotnost asimetrij, uravnovešen mišični tonus) in nenazadnje varna navezanost med mamo in otrokom.
V kolikor si v dilemi, kako je tvoj DOJENČEK ali zakaj vama DOJENJE ne steče sem tu za vaju, da vama pomagam, najti vzrok/e, podpreti telo in narediti plan, kaj bi bilo za tvojega dojenčka najboljše. 

V kolikor pa si želiš še okrepiti svojo intuicijo in močneje slišati sporočila svojega telesa, si bolje zaupati, pa lahko podprem tudi tebe MAMA;)
Piši mi
0 Comments

Priraščen jeziček in dojenje

3/18/2025

0 Comments

 
Picture
O priraščenem jezičku (ankiloglosija) govorimo, ko vezivno tkivo (frenum) pod jezikom povzroča omejitev gibanja ali delovanja jezika. Stanje, ki prizadene od 1 do 10 dojenčkov in je pogostejše pri dečkih kot pri deklicah. Večina nas ima lingvalni frenulum (membrana, ki se nahaja proti dnu jezika in sega od spodnje površine jezika do ustnega dna), zato je prisotnost vidnega ali otipljivega lingvalnega frenuluma normalna anatomija. Vendar pa je lahko pri nekaterih posameznikih ta lingvalni frenulum kratek, tesen in pritrjen na konico jezika in/ali na dlesen ter povzroča omejitve pri gibanju in delovanju jezika. Te omejitve lahko nato povzročijo težave pri hranjenju, kasneje govoru, požiranju sline, poziciji čeljusti. Te omejene lingvalne frenule imenujemo "podjezična vez" (v nadaljevanju priraščen jeziček).
​

Znaki in simptomi
Dojenček s priraščenim jezičkom, bo imel omejeno motoriko jezika –težje ga bo iztegnil naprej čez ustnico, levo, desno in z njim ne bo mogel dovolj močno potisniti jezika v nebo. To pa pri dojenčku pomeni, da ne bo mogel pravilno ožeti in zadržati prsne bradavice, prav tako v ustih ne bo mogel zadržati dude. Možni simptomi pri mami in dojenčku, ki nakazujejo na priraščenost jezička so sledeči.

Picture
Mama:
  • boleče in poškodovane bradavice (z mehurčki/razpoke/krvavijo/podplutbe)
  • bradavice, ki so po hranjenju videti drugače oblikovane (v obliki šminke) ali blede barve
  • manjša ali prevelika količina mleka
  • zamašeni mlečni vodi/mastitis
  • izčrpanost zaradi pogostega/nenehnega hranjenja
  • stiska zaradi neuspešnega dojenja
Dojenček:
  • dojenček ne more pomoliti jezika čez ustnico
  • med jokom lahko jezik ostane na ustnem dnu ali pa se samo robovi zavihajo navzgor
  • nezmožnost širokega odpiranja ust pri namestitvi na prsi, kar povzroči grizenje
  • dojenček stalno pada dol s prsi, žveči, liže bradavico
  • nemiren in napet dojenček, ki se stalno odriva stran od prsi
  • med sesanjem proizvaja zvok klikanja
  • med dojenjem mu mleko uhaja iz ust, se mu zaleti (ker z jezikom ne more regulirati navala mleka), kašlja
  • pogosti kratki podoji ali dolgi neučinkoviti podoji
  • na dojki postane hitro utrujen in preneha s sesanjem/zaspi
  • refluks, pogosto polivanje mleka
  • slabše pridobivanje teže, kljub pogostim podojem
  • spanje z odprtimi usti, smrčanje

Video ocena podjezične vezi: https://www.youtube.com/watch?v=hZCQhr6Csos
Posteriorina in anteriorna podjezična vez. Kaj to pomeni?
​
Ko strokovnjaki govorijo o posteriorni in anteriorni podjezični vezi lahko to starše še bolj zmede. Kar še povečuje zmedo, ne samo za starše, ampak tudi za strokovnjake, pa je, da ni univerzalno sprejetega načina za razvrščanje jezične vezi. Nekateri zdravniki razvrščajo glede na to, kje je frenulum pritrjen na spodnji površini jezika. Torej, če je frenulum pritrjen do polovice vzdolž spodnje strani jezika, bo razvrščen kot 50 % priraščen. Če je vez četrtino poti nazaj od konice kot 75 % priraščen in tako naprej.
Drugi klasificirajo priraščenost glede na tip, pri čemer je tip 1 jeziček, pritrjen na konico jezika (100 %), tip 2 75 %, tip 3 pa 50 % ali manj. Na splošno je vezica jezika, pritrjena na konico jezika ali blizu nje (tip 1 in 2), tip 3 pa bolj na zadnji del. Da nas ne zavede izgled, se je najbolje osredotočati na funkcionalnost jezička, ki je za otroka (osebo) ključna. Zanima nas koliko je jeziček funkcionalen v ustni votlini in koliko vpliva ima vez na celotno telo. To sta dva ključna vprašanja, ki nas zanimata in sta pomembna za nadaljnjo funkcionalnost otrokovega telesa.
Picture
Anteriorna vez
Picture
Posteriorna vez
Picture
Submukozna vez
Foto: https://www.sarahoakleylactation.co.uk
 
Razen podjezične vezi in porodne travme na probleme pri dojenju lahko vplivajo še druge težave. Potrebno je preveriti primarne reflekse, mišični tonus, morebitno ujete tenzije in nesimetrije znotraj kraniosakralnega dela.  Prav tako pa ni zanemarljiva tudi relacijska travma (mama-otrok), ki se pri dojenju lahko odraža, tudi kot zavračanje dojenja. Zato je celostna ocena bistvenega pomena, da se izognemo pretiranemu diagnosticiranju in nepotrebno obravnavi podjezične vezi ter, da ne zanemarimo drugih pomembnih težav, ki lahko vplivajo na otrokovo sposobnost hranjenja in motoričnega razvoja.

Kaj povzroča anomalije podjezične vezi?
Do sedaj še ni ugotovljeno s čim bi bil povezan nastanek podjezične vezi pri nekaterih dojenčkih. Vsekakor ni nov pojav, saj je v nekaterih medicinskih zapisih omenjen že v 17. stoletju. Pri eni od študij (Hogan, 2005) so ugotovile, da prizadene 1 od 10 dojenčkov, pri drugi, da prizadene 46% dojenčkov. V nekaterih primerih je tudi dedna, ne pa vedno.
 
Kako lahko kranialne tehnike pomagajo
Za težave pri dojenju ni vedno kriv priraščen jeziček. Veliko dojenčkov ima omejeno gibanje v predelu čeljustnega sklepa, vratu ali težave z motoriko jezika iz naslova poteka poroda. Dojenčki rojeni z vakuumom, v medenični vstavi, CR,  z večurnimi umetnimi popadki, potiski na fundus ali vlečenjem za glavico, s popkovino okoli vratu, dojenčki rojeni po zelo dolgotrajnih ali hitrih porodih, so vsi izpostavljeni povečanemu tveganju za težave s hranjenjem. Sredstva, ki se med porodom uporabljajo za lajšanje bolečin, lahko vplivajo na otroka, da je bolj zaspan in nezainteresiran za hranjenje. Prav tako ima epiduralna analgezija vpliv na mamo kot na dojenčka. Lahko poslabša počutje matere po porodu, zaradi česar je skrb za otroka in njegovo pristavljanje na dojko oteženo. Dojenček, pa je lahko bolj utrujen in ima v kranialnem delu več akumuliranih napetosti, zaradi podaljšanja iztisne dobe.

Že popolnoma fiziološki pritisk, ki ga mamini porodni popadki izvajajo na otrokovo glavo, je precejšen, saj se mora glavica preoblikovati (mehke kosti lobanje se prekrivajo in upognejo) skozi porodni kanal. Kadar pa porod ne poteka po načrtih in se uporabijo posegi, je pritisk na glavico še močnejši, velikokrat daljši, kar privede še do več tenzij in nesimetrij v kraniosakralnem delu  telesa. Ti dojenčki imajo včasih vidno asimetrijo obraza ali glave. Ko se otrok spušča po porodnem kanalu, se mora glava obračati, kar lahko povzroči stiskanje in napetost v vratu. Preoblikovana glava in napetost v vratu imata lahko dolgoročne posledice za dojenčka in vplivata na sposobnost učinkovitega hranjenja. Dojenčka omejuje, da na široko odpre čeljust, pravilno uporablja jezik ter učinkovito in ritmično sesa, koordinira sesanje/požiranje/dihanje. Morda ne more nagniti glave dovolj nazaj ali levo/desno, da bi se optimalno prisesal. Neuspelo pristavljanje, ga spravlja v obup, postane še bolj napet in lahko celo odklanja dojko. Napetost v vratu lahko vpliva tudi na deveti in dvanajsti kranialni živec, ki imata neposreden vpliv na sposobnost požiranja in motoriko jezika.
Picture
9. kranialni (jezično-žrelni) živec, obarvan oranžno
Picture
12. kranialni (podjezični) živec, obarvan zeleno
Priporočljivo je najprej odpraviti napetosti vzdolž kraniosakralnega sistema, zmanjšati asimetrije, okrepiti motoriko jezika, preveriti, če so pri dojenčku prisotni vsi refleksi, ki omogočajo optimalno sesanje in šele nato, če ni izboljšanja, razmišljati o prerezu podjezične vezi. Zgolj samo izgled podjezične vezi nam še ne pove dovolj. O smiselnosti prereza podjezične vezi nam »govori« tudi telo. V primeru, ko gre za vez, ki resnično omejuje sesanje in vpliva na cel mišično-skeletni sistem (prisotna tenzija fascije do stopal) pa je prerez zelo priporočljiv.
 
V kolikor ste v dvomih ali ima vaš dojenček težave pri dojenju zaradi podjezične vezi ali drugih restrikcij po telesu vam z veseljem pomagam razvozlati vzrok njegovih težav. 
Potrebujem pomoč
0 Comments
<<Previous

    Archives

    February 2021
    October 2020
    April 2020
    October 2019
    June 2019
    May 2019
    January 2019
    December 2018
    November 2016
    October 2016
    June 2016

    Categories

    All
    Dotik
    Materinstvo
    Nosečnost
    Otrok
    Porod
    Ženska

    Picture

    Rojstvo
    ​Čutenja

    Od malih nog, še popolnoma v nezavednem....se igram kako rojevam otroka in se sprašujem: " Zakaj ženske to počnejo leže? Kaj ne bi prej "padel" otrok ven, če bi bile bolj pokončno?"
    Od izobraževanja za doulo - porodno spremljevalko pred 7 leti vem, da je moje mesto ob rojevajoči ženski. Da moje srce takrat še malo bolj poskoči in da moji metuljčki v trebuhu še bolj zaplešejo;)
    Ja, nosečnost, porod in materinstvo je tako sveto obdobje za mamo in prihajajočo dušo, da nujno potrebuje veliko večje mesto kot ga trenutno ima. Pospremiti dušo na zemljo, prisluhniti mami v tem razburkanem obdobju, ko diha za dva, jo pripraviti na radosten porod in povezano materinstvo to mi je v čast in v veselje. Zato sem tu, da svoje občutke, misli in ideje delim z vami in vam pomagam na tej veliki poti materinskega srca - že tolikokrat prehojeni, a premalo čaščeni!
     Tita

    RSS Feed

    Picture
Domov
Dogodki

Jaz na obisku
O meni
Piši mi

Narava ženske
"Divja" stran ženske
Sestrstvo


Doula
Kdo je doula?
Spoznaj delo doule
Kaj pa oče?
Razlika med babico in doulo


Porod
Priprava in porod z doulo
Porod tak kot je
Skrivnost radostnega poroda
Aktivno skrbeti
Ekologija poroda
Zaupam si

Po porodu
Individualna podpora
Mehki začetki

Knjige za otroke

Kontakt:
Tita Tušar s.p.

T:+386 41 638 806
E: [email protected]


Copyright ŽenskaŽenski © 2014