Pogovora o doživljanju otroškega joka ni nikoli dovolj. Ko se pri svojem delu srečujem z mamicami, še vedno pogosto opažam, da so težko mirne in samo prisotne ob dojenčkovem joku. Poglejmo si kaj nam lahko pomaga zmanjšati stisko ob joku otroka in okrepiti svoj notranji steber, da smo takrat lahko otroku v oporo. Eno je ZNANJE o FUNKCIJAH JOKA V TELESU, drugo pa je CELJENJE svoje zgodnje IZKUŠNJE (koliko smo bili mi slišani ob joku).
JOK nima samo negativnega predznaka, kot nam je bilo vcepljeno skozi vzgojo in socializacijo. Jok je lahko zelo zdravilen. Kot smo omenili že včeraj, je jok prva (pred)verbalna komunikacija otroka z nami. Jok je dojenčkovo in malčkovo prvo sredstvo sporočanja, da nekaj potrebuje, da je lačen, da se ne počuti udobno,da ga zebe,…. To je prva funkcija joka, ki jo starši dokaj dobro razumemo in posledično zadovoljujemo:
1. SPOROČANJE PRIMARNIH POTREB
Preden gremo naprej, bi še enkrat izpostavila potrebo po bližini, kot primarno potrebo! Dojenčkovo avtonomno živčevje še ni dokončno dozorelo in nagonski ter čustven del možganov še nista povezana s prefrontalnim korteksom. Poleg tega pa morajo še nedozoreli sistemi telesa pogosto predelati še porodno travmo. Zato nas ta mala bitja nujno potrebujejo. Da jim s svojim TELESOM pomagamo uravnovešati njihovo TELO!
Pogosto dojenček še vedno joka, tudi, ko so zadovoljene vse njegove primarne potrebe. Zakaj? Ker je jok tu še z enim namenom, nam veliko manj znanim in to je:
2. NARAVNI MEHANIZEM SPROŠČANJA STRESA
Spregovorimo malo več o drugi funkciji, ki nam je manj znana in jo pogosto zanemarimo. Jok je fiziološka aktivnost, kateri sledi globoka sprostitev. Solze pomagajo izločit hormone, ki izzovejo v telesu nastajanje stresnega hormona kortizola, delujejo čistilno za telo, kot izločanje seča, potenje, izdih. Zato ni glavni cilj, da mora dojenček ali otrok vedno takoj prenehati z jokom, ko mu zadovoljimo primarne potrebe in bližino. V kolikor jok sproži naraven mehanizem sproščanja stresa v telesu, je jok nekaj zelo pozitivnega. In, če ga vedno zatremo z dudo, dojko, flaško, igračo, je tako kot bi vedno odraslemu dali na usta roko, ko bi hotel povedati kaj o sebi in svojih občutkih. Poleg joka pa vemo da otroci vedno brcajo, krilijo, se zvijajo. To je še en naraven mehanizem telesa za izločanje čustev. Beseda emotion (čustvo) izhaja iz latinske besede – to move (gibati se). Z gibanjem in jokom telo sprošča čustvene in fizične napetosti. Zato bo vaš dojenček veliko več jokal, če ste imeli stresno nosečnost, travmatičen porod ali pa ima njegovo telo na določenih predelih povečane napetosti.
Jok je skoraj vsem staršem trn v peti, a bolj, ko ga razumemo in vemo, da otroku ob joku ni tako grozno kot izgleda, lažje ga sprejmemo tudi kot naraven mehanizem za izločanje stresa, katerega moramo dopustiti, če hočemo otroku dobro. Pomembno je, da smo ob otroku, ko joka, tako mu pomagamo graditi nevronske povezave v možganih, da se bo kasneje znal ob stresu pomiriti sam. V kolikor je joka res veliko, je pametno preverit, če hoče s tem otrok posredno sporočiti, da so v njegovem skeletno-mišičnem sistemu povečane tenzije ali da morda niso vsi refleksi optimalno prižgani. Drugi možen vzrok pa je, vaša prevelika čustvena napetost, ki jo otrok zaznava in skozi svoje telo, daje ven vaš stres !!
Poudarjam, v kolikor je otrok pretežen čas razdražen in jokav je to jasno sporočilo, da potrebuje več pomoči, kot samo zadovoljevanje primarnih potreb in vašo bližino!! V tem primeru otrok sporoča, da se ne počuti dobro v telesu in da njegov sistem TELO-MOŽGANI potrebujejo podporo, da se lahko nazaj uravnovesijo.
Vsekakor pa morate kot starš OB JOKU nenehno preverjate dogajanje v svojem telesu in občutkih. V kolikor v sebi doživljate veliko stisko, vam priporočam delo na sebi skozi celjenje čustvenih ran iz svojega zgodnjega otroštva. Naj zaključim s stavkom: »Nič ni narobe z jokom otroka! Če ga zelo težko prenašate, usmerite pozornost vase –mogoče ste preobremenjeni ali jok otroka aktivira vaše potlačene vsebine iz otroštva.
V KOLIKOR DOŽIVLJATE STISKO OB JOKU OTROKA IN POTREBUJETE PODPORO PRI CELJENJU VAŠE IZKUŠNJE IZ RANEGA OTROŠTVA SEM TU ZA VAŠO PODPORO IN VODSTVO DO NOTRANJEGA MIRU.
Napisala: Tita Tušar
JOK nima samo negativnega predznaka, kot nam je bilo vcepljeno skozi vzgojo in socializacijo. Jok je lahko zelo zdravilen. Kot smo omenili že včeraj, je jok prva (pred)verbalna komunikacija otroka z nami. Jok je dojenčkovo in malčkovo prvo sredstvo sporočanja, da nekaj potrebuje, da je lačen, da se ne počuti udobno,da ga zebe,…. To je prva funkcija joka, ki jo starši dokaj dobro razumemo in posledično zadovoljujemo:
1. SPOROČANJE PRIMARNIH POTREB
Preden gremo naprej, bi še enkrat izpostavila potrebo po bližini, kot primarno potrebo! Dojenčkovo avtonomno živčevje še ni dokončno dozorelo in nagonski ter čustven del možganov še nista povezana s prefrontalnim korteksom. Poleg tega pa morajo še nedozoreli sistemi telesa pogosto predelati še porodno travmo. Zato nas ta mala bitja nujno potrebujejo. Da jim s svojim TELESOM pomagamo uravnovešati njihovo TELO!
Pogosto dojenček še vedno joka, tudi, ko so zadovoljene vse njegove primarne potrebe. Zakaj? Ker je jok tu še z enim namenom, nam veliko manj znanim in to je:
2. NARAVNI MEHANIZEM SPROŠČANJA STRESA
Spregovorimo malo več o drugi funkciji, ki nam je manj znana in jo pogosto zanemarimo. Jok je fiziološka aktivnost, kateri sledi globoka sprostitev. Solze pomagajo izločit hormone, ki izzovejo v telesu nastajanje stresnega hormona kortizola, delujejo čistilno za telo, kot izločanje seča, potenje, izdih. Zato ni glavni cilj, da mora dojenček ali otrok vedno takoj prenehati z jokom, ko mu zadovoljimo primarne potrebe in bližino. V kolikor jok sproži naraven mehanizem sproščanja stresa v telesu, je jok nekaj zelo pozitivnega. In, če ga vedno zatremo z dudo, dojko, flaško, igračo, je tako kot bi vedno odraslemu dali na usta roko, ko bi hotel povedati kaj o sebi in svojih občutkih. Poleg joka pa vemo da otroci vedno brcajo, krilijo, se zvijajo. To je še en naraven mehanizem telesa za izločanje čustev. Beseda emotion (čustvo) izhaja iz latinske besede – to move (gibati se). Z gibanjem in jokom telo sprošča čustvene in fizične napetosti. Zato bo vaš dojenček veliko več jokal, če ste imeli stresno nosečnost, travmatičen porod ali pa ima njegovo telo na določenih predelih povečane napetosti.
Jok je skoraj vsem staršem trn v peti, a bolj, ko ga razumemo in vemo, da otroku ob joku ni tako grozno kot izgleda, lažje ga sprejmemo tudi kot naraven mehanizem za izločanje stresa, katerega moramo dopustiti, če hočemo otroku dobro. Pomembno je, da smo ob otroku, ko joka, tako mu pomagamo graditi nevronske povezave v možganih, da se bo kasneje znal ob stresu pomiriti sam. V kolikor je joka res veliko, je pametno preverit, če hoče s tem otrok posredno sporočiti, da so v njegovem skeletno-mišičnem sistemu povečane tenzije ali da morda niso vsi refleksi optimalno prižgani. Drugi možen vzrok pa je, vaša prevelika čustvena napetost, ki jo otrok zaznava in skozi svoje telo, daje ven vaš stres !!
Poudarjam, v kolikor je otrok pretežen čas razdražen in jokav je to jasno sporočilo, da potrebuje več pomoči, kot samo zadovoljevanje primarnih potreb in vašo bližino!! V tem primeru otrok sporoča, da se ne počuti dobro v telesu in da njegov sistem TELO-MOŽGANI potrebujejo podporo, da se lahko nazaj uravnovesijo.
Vsekakor pa morate kot starš OB JOKU nenehno preverjate dogajanje v svojem telesu in občutkih. V kolikor v sebi doživljate veliko stisko, vam priporočam delo na sebi skozi celjenje čustvenih ran iz svojega zgodnjega otroštva. Naj zaključim s stavkom: »Nič ni narobe z jokom otroka! Če ga zelo težko prenašate, usmerite pozornost vase –mogoče ste preobremenjeni ali jok otroka aktivira vaše potlačene vsebine iz otroštva.
V KOLIKOR DOŽIVLJATE STISKO OB JOKU OTROKA IN POTREBUJETE PODPORO PRI CELJENJU VAŠE IZKUŠNJE IZ RANEGA OTROŠTVA SEM TU ZA VAŠO PODPORO IN VODSTVO DO NOTRANJEGA MIRU.
Napisala: Tita Tušar
RSS Feed
