V nadaljevanju si bomo pogledale kaj nas je odtujilo in poskušale priklicat iz našega pra-spomina vlogo sestrstva med ženskami.
Eden najlažjih in najučinkovitejših načinov, za zdravljenje svoje ranjene ženskosti je SESTRSTVO .
Našo notranjo moč iščemo na napačnih naslovih. Želimo si biti močne in neodvisne kot moški. Res je, da smo si skozi zgodovino izborile večjo enakopravnost v družbi, istočasno pa smo prevzele moške kvalitete (ciljna usmerjenost, osredotočenost, drznost, hitrost, boj, samodisciplina,….) in se s tem podale na nam tuje ozemlje. Sposodile smo si nekaj, kar ni del naše narave. Postale smo izredno nestrpne in tekmovalne v odnosu do svojih sester. To nas je popolnoma odtujilo med seboj.
Povežimo se in se podpirajmo!
Vsaka od nas je edinstvena, a našem bistvu smo eno z vsemi ženskami. To bistvo se ne skriva v tekmovalnosti, v zaničevanju tistih, ki mislijo drugače kot ti, ki ti niso všeč, v opravljanju ali kritiziranju drugih, temveč v podpori, pomoči, spoštovanju in medsebojnem dajanju.
Obudimo zavedanje, da je vsaka edinstvena in darilo tega sveta ! Izkoristimo dar, ki ga nosimo v sebi ! Stopimo skupaj in se podprimo, ne pa izključujmo! Ne potrebujemo veliko, le medsebojno dajanje, predajanje in spoštovanje kvalitet vsake izmed nas.
Ko se povežemo lahko ena drugi pomagamo najti naš potencial, naše dragoceno bistvo. S takim načinom razumevanja in delovanja, vsaka ženska pomaga najprej sebi, posledično pa tudi vsem okrog nje in krog podpore je sklenjen.
Dejstvo je, da se premalo zavedamo veličine naše – ženske energije, modrosti in notranje moči, zato jo tudi ne spoštujemo in ne hranimo. Izropale smo se do kosti.
Niti zdaleč nismo to naredile samo me. Ko govorimo o naši shiranosti, moramo upoštevati zgodovinska dejstva naše kulture, ki je v nas pustila neizbrisen pečat. Skozi stoletja je družba ženske postavljala v manjvreden položaj in razvrednotila njene prvobitne kvalitete. Danes ženska težko zaupa svojemu bogatemu viru intuicije, saj je preteklo veliko časa, ko je morala biti odrezana od nje. Vsekakor pa naša trenutna naloga ni ukvarjanje z zgodovino, temveč ozaveščanje, da je zgodovina del nas.
Ko se obračamo nazaj k viru ženskega moramo biti strpne in potrpežljive do sebe, saj na poti raziskovanja, poglabljanja in učenja odstiramo stoletja pokopane dele nas. Ta pot ni najlažja, je pa edina, ki vodi nazaj domov – nazaj k sebi.
Ko je ženska v stiku s seboj, spoštuje svoje cikle, kot jih spoštuje naša mati zemlja.
Eden najlažjih in najučinkovitejših načinov, za zdravljenje svoje ranjene ženskosti je SESTRSTVO. Občutek, da smo druga z drugo, se razumemo, poslušamo, vidimo, si delimo in se lahko svobodno izražamo. Začutimo, da smo eno! Vse imamo podobne probleme, le da so izraženi v različnih niansah. Ko jih podelimo z našimi sestrami se razbremenimo, povežemo in nismo več same. Povezane smo močnejše.
Izkoristimo, kar nam je dano in se povežimo, tako bomo lažje spet našle svojo izgubljeno lepoto in s tem NAŠO NOTRANJO MOČ.
Ženska postane kanal, medij za prihod novega bitja na svet. Odpira se tako telesno kot duhovno.
V času nosečnosti doživlja in čuti, kako jo podpira čudež narave, saj v njej iz dneva v dan spontano raste in se razvija novo bitje. Začuti, kako močno je povezana z naravo in z njenimi zakonitostmi. Nosečnost ji prebuja okus po »divjem«, kot to imenuje pisateljica Klarissa Pinkola Estes. Pogosto prvič v življenju zaznava, da vse poteka brez njenega nadzora, samo od sebe in to jo včasih plaši. Prišel bo dan poroda, ki ga ne bo izbrala sama, temveč otrok in njeno telo.
Občuti moč življenja, občuti, da je povezana z nečim širšim, višjim, globljim.
Ti občutki ji razkrivajo spoznanje, da se do sedaj skoraj ni predajala moči svoje ženske narave, jo uporabljala, »dihala« z njo. Sedaj pa se nepričakovano sooča z brezpogojnim predajanjem ciklom narave – ženski naravi.
V tem obdobju ima marsikatera ženska občutek, da stopa na popolnoma neznano področje. Pogosto se počuti nepripravljeno in zato nemalokrat občuti strah, pred porodom, ki pa je le posledica odkrivanja neznanega v sebi. Zaželi si, da bi jo kdo že prej poučil in ji osvetlil moč in lepoto ženske narave, ki bi jo na tej novi poti podpirala, ne pa jo plašila.
Rojstvo otroka in materinstvo, ji prineseta še dodatne nove izzive, kot so zaupanje svoji intuiciji, posluh za svoja in otrokova čustva, opravljati hkrati vlogo mame in ženske, itd. Ko se ženska znajde v povsem novi vlogi brez stika s svojo notranjo naravo stopa na neznano področje povsem nepripravljena,»bosa«.
Povezovanje žensk v omenjenem obdobju predstavlja močno čustveno, fizično in duhovno podporo. Vse smo eno, a hkrati je vsaka ženska edinstvena, zato se lahko razumemo in dopolnjujemo. Odprimo prostor, kjer se izmenjajo naše misli, občutki, izkušnje, znanja, brez sodb, zavisti, tekmovanja, sramu. S tem stopamo spet nazaj na naše ozemlje, v prostor ženskega. Verjamem, da se v krogu »sester« dogajajo čudeži in odvijajo »zdravljenja«. Z besedo »zdravljenje« označujem proces medsebojne podpore pri ponovni povezavi ženske s svojim bistvom in s tem njenega opolnomočenja.
Dovolimo si spet stopiti skupaj in se obogatiti s tem, kar imamo! Dovolimo si biti to, kar po svoji naravi smo!
Če začutiš, da bi bila rada del ženskega kroga, te toplo vabim, da si ogledaš koledar dogodkov ali mi pišeš.