Petje manter izvira bolj iz vzhodnih dežel in jogijske prakse. A nič zato, tudi, če še nisi obiskovala joge, je petje manter ali nekaterih samoglasnikov odlična podpora tvojemu psihofizičnemu stanju. Predvsem v nosečnosti, ko je telo še dodatno obremenjeno, z razvojem ploda in pripravo na porod. Določene mišice morajo biti čvrste, da bodo pomagale iztisniti otroka na svet, medtem, ko bodo druge morale biti popolnoma sproščene in dati otroku prostor. Devet mesecev imaš čas, da mišice trebuha, hrbtenice in medenice ohranjaš v tonusu, hkrati pa druge mišice telesa naučiš popolnoma sprostiti. Pravilno dihanje, sproščanje in petje ti bo pomagalo pripraviti telo na zahteve poroda.
Petje manter ima blagodejen učinek na TELO, UM in ČUSTVENO sfero nosečnice. Neguje žensko in plod že sedaj in je odlična vaja za porod. O pomenu gibanja, učinkovitega dihanja in petja je govoril že v prejšnjem stoletju znan francoski porodničar Friderick Leboye. Tudi sama se po 10 letni doula praksi in dveh svojih porodih popolnoma strinjam z njim. Izdihan glas, zibanje in globoko, ritmično trebušno dihanje pri porodu zelo omilijo bolečino in pomagajo sproščati telo ženske. Ob petju manter ali samoglasnikov avtomatično vadiš dihanje in z vibracijo zvoka sproščaš celo telo ter otroka v njem.
Za nosečnico in plod je esencialnega pomena, da se počutita dobro. Ker se le tako v telesu ženske lahko po krvi pretakajo negovalni, antistresni hormoni. Čas zase, petje, progresivno mišično sproščanje, zavestno dihanje, intuitivni (izrazni) ples so aktivnosti s katerimi nosečnica izboljšuje ali vzdržuje svoje (in plodovo) dobro psihofizično stanje in pripravlja telo na porod.

​V nadaljevanju bomo pogledali 7 znanstveno potrjenih prednosti petja manter (vokaliziranega izdiha) (Dr. Paul Haider, 2013).
1. BOLJŠE DELOVANJE IMUNSKEGA SISTEMA
Petje manter sprošča naš um, zmanjša stres, zato vpliva na naše počutje in zdravje. Raziskava francoskih benediktinskih menihov dokazuje prednosti petja manter za naš imunski sistem. Vse dokler so menihi peli vsak dan, so bili zdravi, ko so prenehali s petjem so večkrat zboleli. Naš imunski sistem se okrepi pod vplivom vsakodnevnih vibracij našega glasa.
Isto potrjuje še ena raziskava, narejena na Univerzi v Clevelandu, da ima petje manter *psiholingvistični vpliv na telo. Petje pomaga vzpostaviti dobro kemijo v možganih, kar sproži samozdravljenje telesa. V nekaterih primerih več mesečno petje manter celo ozdravi rakove bolnike.

2. DVIGUJE NIVO ENERGIJE (poživlja)
Dvigne naš nivo energije, ki nas podpira še skozi cel dan. Z globljim dihanjem vnesemo v telo več kisika, sprostimo trebušno prepono ter z nežnimi vibracijami lastnega glasu sprostimo celo telo.
 
3. POMIRJA NEGATIVNA ČUSTVA (strah in jezo) in IZBOLJŠA RAZPOLOŽENJE
Petje manter pomaga uravnavati hipotalamus v možganih, ki je kontrolni center za čustva. Prav tako pomirja amigdalo, ki je center jeze. Naša amigdala postane hipersenzitivna na jezo in več, jeze ko občutimo, bolj aktivna je amigdala, kar sproži začaran krog. Petje manter pomirja oba centra znotraj možganov, kar zdravi amigdalo – strahovi in jeza se manjšata. To dokazuje še ena študija iz Hong Konga, kjer so testnim osebam opravili fMRI posnetek možganov ob petju manter. In možganski centri, ki so običajno ob strahu obarvani, pri teh testnih osebah niso bili. Pomembne pa so tudi, besede, ki jih ponavljamo. Najbolje je, da so to besede in starih jezikov ali samoglasniki.
 
4. ZNIŽUJE PRITISK IN SRČNI UTRIP
V kolikor oseba izvaja petje manter zjutraj, to blagodejno vpliva na njegovo telo še cel dan, ohranja nižji pritisk in uravnava srčni utrip. Vzrok za to je boljše dihanje med petjem in sproščanje dopamina v naš sistem. 
 
5. ZMANJŠUJE RAVEN STRESNIH HORMONOV
Podpre hormonalni sistem, v telo se izloča se več enderfinov, ti pa pomagajo do bojšega razpoloženja. Stimulira se limbični sistem v možganih, odgovoren za čustvene reakcije, učenje, spomin in izločanje endorfinov (naravnih opiatov). Zato je v pomoč osebam , ki trpijo za depresijo epilepsijo ali za post travmatskim stresom. Petje in poslušanje manter vzpostavlja theta (frekvenca samozdravljenja) in delta (stanje globokega spanja ) valovanje možganov.
 
6. IZBOLJŠUJE SPANJE
Ko je v telesu manj stresnih hormonov in mišičnih napetosti, se naše telo lažje in boljše regenerira in je tako bolje pripravljeno na naslednji dan.
 
7.  VPLIVA NA BOLJŠO PREBAVO
Zmanjšana raven stresnih hormonov vpliva na živčni sistem. Ravnovesje znotraj avtonomnega živčnega sistema pozitivno vpliva tudi na prebavni sistem.

Sama dodajam še 7 prednosti aktivnega dihanja in petja (vokaliziranja) v nosečnosti in med porodom:

8.POMIRJA NOSEČNICO IN PLOD
9.PLODU OMOGOČA znotraj trebušne votline DOVOLJ PROSTORA v KATEREM NI PREKOMERNIH NAPETOSTI
10.POVEZUJE NOSEČNICO IN PLOD
11.TELO NOSEČNICE PRIPRAVLJA NA POROD
12.SPROŠČA PORODNO BOLEČINO
13.SPROŠČA CEL PRSNI IN ČELJUSTNI PREDEL PORODNICE
14.OLAJŠA IN SKRAJŠA POROD
 
Naj bo tvoj ples s svojim telesom lahkoten. Naj bo tvoj odnos s plodom ljubeč in pozoren. Naj bodo tvoji odnosi podporni. Naj bo tvoj porod lahkoten ples v divjem viharju. Naj bo tvoje materinstvo negovano, spoštovano in intuitivno. Naj ti TVOJ dih, glas in ples pri tem pomagajo.

*Psiholingvistika = psihologija jezika. Sestavljena je iz dveh ved - psihologije in jezikoslovja.

​Tita Tušar - pedagoginja, dula, telesna terapevtka (KST in MNRI) in voditeljica vaj za pred in po porodno obdobje

Vse premalo znana Kraniosakralna terapija je zelo nežna oblika manualne terapije, ki se je razvila iz osteopatije. Zaradi svoje neinvazivnosti je zelo uporabna v nosečnosti, med porodom in po porodu tako za mamico kot dojenčka.
Med terapijo vplivamo na kranio-sakralni (KS) sistem. To so kosti lobanje (kranium), križnica (sacrum), možganska ovojnica in hrbtenjača, kamor je vpet centralni živčni sistem (CŽS). Kranium in sacrum povezuje čvrsta zunanja membrana, ki vsebuje tekočino KS sistema. Terapevt jo zaznava, kot počasen, nežen ritem, ki valovi skozi celo telo. Njena glavna naloga je ohranjanje vitalnega živčnega sistema. Moten ali spremenjen ritem v telesu posameznika vpliva na njegov živčni sistem, kar pomeni, na vse ostale funkcije v telesu. Z »manipulacijo« KS ritma in sproščanjem napetosti v kranio-sacralnem predelu tako vplivamo na CŽS, da ponovno deluje bolj harmonično. S tem pa celemu telesu pomagamo, da se v njem prične proces samozdravljenja.
​
ZANOSITEV in NOSEČNOST
Ženske, ki ne morejo zanosit, v veliki meri nimajo fizičnih preprek. Predvsem gre za porušeno ravnovesje znotraj telesa, kar vpliva na spremenjeno hormonsko sliko, delovanje živčnega sistema, limfnega sistema, itd. Maternica posledično ne more delovati optimalno, da bi se v njej lahko razvijalo novo življenje. To je naravna, obrambna funkcija telesa. Če telo trenutno ni sposobno delovati še dodatno -za razvoj otroka, do tega ne pride. Organizem, ki že samostojno ne deluje optimalno, bo pod dodatnimi obremenitvami deloval še slabše ali pa se bo popolnoma sesul. Zato je na nezmožnost zanositve potrebno pogledati bolj holistično in telo ustrezno pripraviti na zahteve nosečnosti.  KST terapija v telesu sprošča napetosti in uravnoveša živčni sistem, s tem pa vpliva na vse ostale telesne funkcije, zato ima ženska po nekaj terapijah več možnosti, da naravno zanosi.
Nosečnost je čas velikih telesnih, čustvenih in duhovnih sprememb. Telo ženske, kar naenkrat dela za dva, spremenijo se hormoni, pridružijo se nosečniške težave (slabost, bolečine v hrbtu, povišan krvni tlak, gestacijski diabetes, išias,glavoboli,krčne žile, krči v nogah, hemeroidi,...) Ženska se v svoji glavi intenzivno pripravlja na drugačno življenje, zato se lahko sooča z do sedaj še nepoznanimi strahovi in občutki. V zadnjem trimesečju pa se pojavi še strah pred porodom in materinstvom. KST terapija sprošča tako fizične napetosti, ki se pojavljajo tokom nosečnosti zaradi dodatne obremenitve ploda, kot tudi čustvene napetosti in strahove. Ženski omogoča, da se v nosečnosti bolj udobno počuti v svojem telesu in umu, hkrati pa jo pripravi na zahteve poroda. Njeno telo je po prejemu terapije bolj sproščeno, zato bolje delujejo žleze, ki izločajo potrebne hormone, krepi se imunski sistem, mišice niso prekomerno napete in manj je prisotnih nepotrebnih strahov.

POROD
Pri porodu je ključno, da so žensko telo, čustva in um sproščeni. KST terapija jo sprosti, pomiri njen živčni sistem, kar vpliva tudi na izločanje potrebnih hormonov za dober napredek poroda in manjšo bolečino. Lahko nadomesti uporabo pitocina (umetnih popadkov) za sprožanje ali pospeševanje poroda, prva doba poroda poteka brez zapletov in je krajša. Terapija sprošča telesne napetosti in strahove, zato pripomore k boljšemu delovanju telesa, hkrati pa vpliva na njen emotivni del, kar krepi njeno samozaupanje in voljo, da bo zmogla. Ko terapevt polaga svoje roke na različne dele telesa, že sam subtilen dotik daje ženski zelo sproščujoč in prijeten občutek. Vpliva pa tudi na boljše počutje otroka, rojenega mami, ki je med porodom prejemala KST terapijo.

DOJENČEK in MAMA po porodu
Dojenčkova glava je še mehka in gibljiva, ki med porodom večinoma potuje skozi porodni kanal kot vodilni del. Po težjih (vakuum, pritisk na fundus, umetni popadki, vlečenje glavice itd.) in daljših porodih, ko so sile na glavico večje, lahko lobanjske kosti postanejo popačene in sploščene ali pa pride do prekomernega pritiska na zatilni del (kar vpliva na zategnjene vratne živce). V malem telesu se tako hitro lahko ustvari preveč napetosti in moteno delovanje AŽS. Pri otroku se to kaže skozi povečano razdražljivost, jokavost, slabše prisesavanje, napredovanje s težo, moteno spanje, težave s prebavili, povečano ali zmanjšano mišično napetostjo.  Ko terapevt sprošča napetosti v kranio-sakralnem sistemu, vpliva na AŽS in vse ostale organe v telesu. Terapija  je idealna tudi za zdravljenje porodne travme in ponovno vzpostavljanje zamujenega bondinga tokoj po porodu. Najbolj idealno bi bilo, da bi KS terapijo prejel vsak novorojenček v prvih dneh po rojstvu, tako, bi se izognili marsikateri težavi v prihodnje.
Za mamo po porodu pa deluje blažilno pri utrujenosti, pomaga telesu pri okrevanju po porodu, poveča zmožnost dojenja, zmanjšuje stres, zmanjšuje bolečino in vnetja, povečuje samozaupanje, zmanjšuje poporodno depresijo, krepi imunski sistem in uravnoveša hormone.
 
Napisala: Tita Tušar, univ.dipl. pedagoginja, doula in telesna terapevtka (KST in MNRI).

V nadaljevanju si lahko preberete, kaj je značilno tako za en kot drug model obporodne oskrbe. Možna je tudi kombinacija obeh. Če nosečnost poteka normalno, je za žensko in otroka, bolje, da imata možnost oskrbe bolj po babiškem modelu ali vsaj srednje variante. Medicinski model pa je bolj prilagojen patološkim nosečnicam.

​Babiški model porodne oskrbe predpostavlja, da sta nosečnost in porod naraven fiziološka procesa v življenju zdrave ženske. Vsako žensko obravnava celostno in individualno. Ena babica na eno žensko kontinuirano skozi cel čas nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja. V središče postavlja žensko in upošteva tudi njeno intuicijo. Prepoznava povezanost med umom in telesom. Izogiba se nepotrebnim medicinskim intervencijam. Dovoljuje ženskam, da se med porodom svobodno gibajo in same izberejo porodni položaj. Ženski nudi spoštljiv odnos, ki jo opolnomoči in ji jo vodi do samoaktualizacije. Med porodom ima ženska aktivno vlogo, sama odloča o svojem telesu in otroku. Model poskuša zadovoljiti individulne potrebe matere in otroka. Spodbuja k informiranju in izobraževanju para o posegih v nosečnosti in porodnih možnostih. Tehnologijo in medicinske pripomočke uporablja, če je res nujno potrebno. Glavna pri vodenju poroda je babica ter že v nosečnosti spremlja žensko namesto ginekologa.
Medicinski model porodne oskrbe porodnico obravnava kot pacientko, išče se patologija v nosečnosti in med porodom. Nosečnost in porod sta kot potencialno nevarni stanji, ki ju je potrebno uravnavati z zdravili in medicinskimi intervencijami. Telo je videno kot pomanjkljivo, zato  mu je potrebno ves čas pomagati. Postavlja določena pravila, ki veljajo za vse porodnice – nič hrane, pijače, odvzem porodne bolečine, britje, klistir, itd..V središču je zdravnik - žensko obravnava tako, da je tudi njemu lažje. Ker ni možno tveganje, se posega že preventivno, da do tveganja ne bi prišlo. Glavni cilj sta zdrava in živa mati in otrok, psiho-socialni vidik matere ni pomemben.
 
Pri Babiškem modelu je močno v ospredje postavljena ženska in njene potrebe. Nosečnost in porod sta naravna stanja ženske, zato je tudi temu primerna obravnavana. Njegova prednost je v individualnem, bolj osebnem pristopu, ki pomaga izpolnit ženske individualne potrebe in jo podpre v samoaktualizaciji, kjer njeno telo ve, kako roditi. Tu grejo babice in zdravniki skozi drugačen model šolanja. Tudi zdravniki spoštujejo babice in jim zaupajo, da znajo presodit, kdaj se pojavi patologija. Med njimi poteka sodelovanje z roko v roki. Dokler nosečnost in porod potekata po naravni poti so glavne babice, če se pojavi kaj patološkega nastopi na pomoč zdravnik.
 
Medicinski model porodne oskrbe v ospredje postavlja zdravnika in patologijo. Babica deluje po navodilih zdravnika. Njegove prednosti so v pomoči pri patoloških nosečnostih in porodih, slabost pa je v tem, da vsako žensko (nosečnico, porodnico) obravnava, kot da bi imela težave ali bolezen, zato se preden  je potrebno posega v žensko telo, kar zmoti naraven proces in sproži še več nadaljnjih komplikacij .
 
Ženska, ki ima kompleksne zdravstvene težave je prav, da je deležna obeh vrst porodne oskrbe, saj ji le tako lahko zagotovimo varen porod in občutek opolnomočenja.  Najboljše, kar lahko nudimo paru v obporodni oskrbi je kombinacija obeh modelov, če gre za zdravo nosečnico, se da prednost babiškemu modelu, v primeru  patološke nosečnosti pa se po potrebi kombinira oba modela.
Države, kjer se največ uporablja babiški model porodne oskrbe: Nizozemska, Anglija, Nova Zelandija, Kanada
 V Sloveniji še vedno bolj prevladuje medicinski model obporodne oskrbe.

VIRI:

• Ina May Gaskin: Modrost rojevanja,
• Ina May Gaskin: Birth matters,
• Wagner M.: Moj porodni načrt,
• Davis E., Pascali-Bonaro D.: Orgasmic Birth,
• Midwifery care in eight industrialized countries: how does Canadian midwifery compare? https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19941728