V nadaljevanju si lahko preberete, kaj je značilno tako za en kot drug model obporodne oskrbe. Možna je tudi kombinacija obeh. Če nosečnost poteka normalno, je za žensko in otroka, bolje, da imata možnost oskrbe bolj po babiškem modelu ali vsaj srednje variante. Medicinski model pa je bolj prilagojen patološkim nosečnicam.
Babiški model porodne oskrbe predpostavlja, da sta nosečnost in porod naraven fiziološka procesa v življenju zdrave ženske. Vsako žensko obravnava celostno in individualno. Ena babica na eno žensko kontinuirano skozi cel čas nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja. V središče postavlja žensko in upošteva tudi njeno intuicijo. Prepoznava povezanost med umom in telesom. Izogiba se nepotrebnim medicinskim intervencijam. Dovoljuje ženskam, da se med porodom svobodno gibajo in same izberejo porodni položaj. Ženski nudi spoštljiv odnos, ki jo opolnomoči in ji jo vodi do samoaktualizacije. Med porodom ima ženska aktivno vlogo, sama odloča o svojem telesu in otroku. Model poskuša zadovoljiti individulne potrebe matere in otroka. Spodbuja k informiranju in izobraževanju para o posegih v nosečnosti in porodnih možnostih. Tehnologijo in medicinske pripomočke uporablja, če je res nujno potrebno. Glavna pri vodenju poroda je babica ter že v nosečnosti spremlja žensko namesto ginekologa.
Medicinski model porodne oskrbe porodnico obravnava kot pacientko, išče se patologija v nosečnosti in med porodom. Nosečnost in porod sta kot potencialno nevarni stanji, ki ju je potrebno uravnavati z zdravili in medicinskimi intervencijami. Telo je videno kot pomanjkljivo, zato mu je potrebno ves čas pomagati. Postavlja določena pravila, ki veljajo za vse porodnice – nič hrane, pijače, odvzem porodne bolečine, britje, klistir, itd..V središču je zdravnik - žensko obravnava tako, da je tudi njemu lažje. Ker ni možno tveganje, se posega že preventivno, da do tveganja ne bi prišlo. Glavni cilj sta zdrava in živa mati in otrok, psiho-socialni vidik matere ni pomemben.
Pri Babiškem modelu je močno v ospredje postavljena ženska in njene potrebe. Nosečnost in porod sta naravna stanja ženske, zato je tudi temu primerna obravnavana. Njegova prednost je v individualnem, bolj osebnem pristopu, ki pomaga izpolnit ženske individualne potrebe in jo podpre v samoaktualizaciji, kjer njeno telo ve, kako roditi. Tu grejo babice in zdravniki skozi drugačen model šolanja. Tudi zdravniki spoštujejo babice in jim zaupajo, da znajo presodit, kdaj se pojavi patologija. Med njimi poteka sodelovanje z roko v roki. Dokler nosečnost in porod potekata po naravni poti so glavne babice, če se pojavi kaj patološkega nastopi na pomoč zdravnik.
Medicinski model porodne oskrbe v ospredje postavlja zdravnika in patologijo. Babica deluje po navodilih zdravnika. Njegove prednosti so v pomoči pri patoloških nosečnostih in porodih, slabost pa je v tem, da vsako žensko (nosečnico, porodnico) obravnava, kot da bi imela težave ali bolezen, zato se preden je potrebno posega v žensko telo, kar zmoti naraven proces in sproži še več nadaljnjih komplikacij .
Ženska, ki ima kompleksne zdravstvene težave je prav, da je deležna obeh vrst porodne oskrbe, saj ji le tako lahko zagotovimo varen porod in občutek opolnomočenja. Najboljše, kar lahko nudimo paru v obporodni oskrbi je kombinacija obeh modelov, če gre za zdravo nosečnico, se da prednost babiškemu modelu, v primeru patološke nosečnosti pa se po potrebi kombinira oba modela.
Države, kjer se največ uporablja babiški model porodne oskrbe: Nizozemska, Anglija, Nova Zelandija, Kanada
V Sloveniji še vedno bolj prevladuje medicinski model obporodne oskrbe.
VIRI:
Babiški model porodne oskrbe predpostavlja, da sta nosečnost in porod naraven fiziološka procesa v življenju zdrave ženske. Vsako žensko obravnava celostno in individualno. Ena babica na eno žensko kontinuirano skozi cel čas nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja. V središče postavlja žensko in upošteva tudi njeno intuicijo. Prepoznava povezanost med umom in telesom. Izogiba se nepotrebnim medicinskim intervencijam. Dovoljuje ženskam, da se med porodom svobodno gibajo in same izberejo porodni položaj. Ženski nudi spoštljiv odnos, ki jo opolnomoči in ji jo vodi do samoaktualizacije. Med porodom ima ženska aktivno vlogo, sama odloča o svojem telesu in otroku. Model poskuša zadovoljiti individulne potrebe matere in otroka. Spodbuja k informiranju in izobraževanju para o posegih v nosečnosti in porodnih možnostih. Tehnologijo in medicinske pripomočke uporablja, če je res nujno potrebno. Glavna pri vodenju poroda je babica ter že v nosečnosti spremlja žensko namesto ginekologa.
Medicinski model porodne oskrbe porodnico obravnava kot pacientko, išče se patologija v nosečnosti in med porodom. Nosečnost in porod sta kot potencialno nevarni stanji, ki ju je potrebno uravnavati z zdravili in medicinskimi intervencijami. Telo je videno kot pomanjkljivo, zato mu je potrebno ves čas pomagati. Postavlja določena pravila, ki veljajo za vse porodnice – nič hrane, pijače, odvzem porodne bolečine, britje, klistir, itd..V središču je zdravnik - žensko obravnava tako, da je tudi njemu lažje. Ker ni možno tveganje, se posega že preventivno, da do tveganja ne bi prišlo. Glavni cilj sta zdrava in živa mati in otrok, psiho-socialni vidik matere ni pomemben.
Pri Babiškem modelu je močno v ospredje postavljena ženska in njene potrebe. Nosečnost in porod sta naravna stanja ženske, zato je tudi temu primerna obravnavana. Njegova prednost je v individualnem, bolj osebnem pristopu, ki pomaga izpolnit ženske individualne potrebe in jo podpre v samoaktualizaciji, kjer njeno telo ve, kako roditi. Tu grejo babice in zdravniki skozi drugačen model šolanja. Tudi zdravniki spoštujejo babice in jim zaupajo, da znajo presodit, kdaj se pojavi patologija. Med njimi poteka sodelovanje z roko v roki. Dokler nosečnost in porod potekata po naravni poti so glavne babice, če se pojavi kaj patološkega nastopi na pomoč zdravnik.
Medicinski model porodne oskrbe v ospredje postavlja zdravnika in patologijo. Babica deluje po navodilih zdravnika. Njegove prednosti so v pomoči pri patoloških nosečnostih in porodih, slabost pa je v tem, da vsako žensko (nosečnico, porodnico) obravnava, kot da bi imela težave ali bolezen, zato se preden je potrebno posega v žensko telo, kar zmoti naraven proces in sproži še več nadaljnjih komplikacij .
Ženska, ki ima kompleksne zdravstvene težave je prav, da je deležna obeh vrst porodne oskrbe, saj ji le tako lahko zagotovimo varen porod in občutek opolnomočenja. Najboljše, kar lahko nudimo paru v obporodni oskrbi je kombinacija obeh modelov, če gre za zdravo nosečnico, se da prednost babiškemu modelu, v primeru patološke nosečnosti pa se po potrebi kombinira oba modela.
Države, kjer se največ uporablja babiški model porodne oskrbe: Nizozemska, Anglija, Nova Zelandija, Kanada
V Sloveniji še vedno bolj prevladuje medicinski model obporodne oskrbe.
VIRI:
- Ina May Gaskin: Modrost rojevanja,
- Ina May Gaskin: Birth matters,
- Wagner M.: Moj porodni načrt,
- Davis E., Pascali-Bonaro D.: Orgasmic Birth,
- Midwifery care in eight industrialized countries: how does Canadian midwifery compare? https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19941728
RSS Feed
