Integracija primarnih REFLEKSOV
Kaj so primarni Refleksi?
so eni izmed prvih nehotenih gibov, ki jih fetus izvaja v maternici že od 9. tedna dalje. Omogočajo razvoj ploda - gradijo nevronske mreže, skrbijo za mielinizacijo v možganih ter omogočajo razvoj primarnih gibov. Refleksi in primarni gibi otroku pomagajo priti na svet, se prilagoditi na življenje zunaj maternice in pri motoričnem razvoju (se obrniti, sedeti, plaziti in hoditi).
Zakaj so za otroka pomembni?
Ker so baza in nevrofiziološki vir za pravilen razvoj motorike, spretnosti, dozorevanje čustvene in kognitivne sfere. Nekateri vseživljenjski pa služijo za zaščito in preživetje.
Otroku so v pomoč že na porodni poti in v prvih dneh življenja, za preživetje. V kolikor niso optimalno razviti do 40. tedna, je porod lahko težji in daljši, ker otrok ne more pomagati v tolikšni meri, kolikor bi sicer lahko. Skozi faze poroda, ko otrok vadi primarne gibe in reflekse preko njih ustvarja kodo, za nadaljnji proces raziskovanja in učenja v svetu (učenje, odločanje, učne strategije, memoriziranje, motivacija za kognicijo in nadaljnje izkušnje, zmožnost samo-izražanja itd.).
Kako se kaže pri dojenčku/malčku, če so določeni refleksi neaktivirani ali pa so preveč dominantni?
- slabo sesanje, požiranje
- "zaspanček" (ga je težko zbuditi spi in se neuspešno doji)
- refluks
- prebavne težave (zaprtost)
- nestabilna glavica, ne drži glavice pokonci
- leži samo na enem boku ali nobenem,
- imajo glavo obrnjeno samo v eno stran,
- nizek ali zvišan mišični tonus,
- težko zaspi,
- razdražljiv, veliko joka,
- zaostanek v motoričnem razvoju,
- zaostanek v govornem razvoju, itd.
Ali vaš dojenček/otrok potrebuje podporo?
Dobro je zgodnje opažanje odstopanja pri otroku. S pomočjo vaj, lahko uravnovešamo prisotne/ neprisotne reflekse, da odpravimo trenutne težave, hkrati pa delujemo preventivno. V kolikor v začetku, otrok nima optimalno aktivnih in kasneje integriranih refleksov, se to odrazi na razvoju nevronske mreže v možganih ter povezavi desne in leve možganske hemisfere. Težave se lahko kažejo, na motoričnem, kognitivnem ali čustvenem področju (socialna ne vključenost, slabša koordinacija, fina motorika, slušne težave, težave z vidom, disleksija, hiperaktivnost, prestrašenost, fobije, razdražljivost, težave s spanjem, itd.) . Pri novorojenčkih in dojenčkih je izboljšanje takoj vidno, ker imajo še tako plastične možgane in manj ustaljene nevronske poti.
Pri otroku z določenimi vajami spodbujamo regulacijo refleksa. Če ga ni, ga spodbudimo, če je pre dominanten, ga uravnovesimo, če še ni integriran in bi že moral bit, ga integriramo. Večina refleksov se po letu in pol integrira, kar pomeni, da jih otrok ne potrebuje več in je prav, da niso več aktivni.
Dobro je zgodnje opažanje odstopanja pri otroku. S pomočjo vaj, lahko uravnovešamo prisotne/ neprisotne reflekse, da odpravimo trenutne težave, hkrati pa delujemo preventivno. V kolikor v začetku, otrok nima optimalno aktivnih in kasneje integriranih refleksov, se to odrazi na razvoju nevronske mreže v možganih ter povezavi desne in leve možganske hemisfere. Težave se lahko kažejo, na motoričnem, kognitivnem ali čustvenem področju (socialna ne vključenost, slabša koordinacija, fina motorika, slušne težave, težave z vidom, disleksija, hiperaktivnost, prestrašenost, fobije, razdražljivost, težave s spanjem, itd.) . Pri novorojenčkih in dojenčkih je izboljšanje takoj vidno, ker imajo še tako plastične možgane in manj ustaljene nevronske poti.
Pri otroku z določenimi vajami spodbujamo regulacijo refleksa. Če ga ni, ga spodbudimo, če je pre dominanten, ga uravnovesimo, če še ni integriran in bi že moral bit, ga integriramo. Večina refleksov se po letu in pol integrira, kar pomeni, da jih otrok ne potrebuje več in je prav, da niso več aktivni.
