Ker je bila v naši kulturi dolga stoletja zatirana divja plat ženske, bom v nadaljevanju nekoliko več pisala o njej z namenom, da jo vsaka od vas začuti in prebudi v sebi.
Znamo biti prijazne, zatirane, ubogljive, delovne, ponižne ženske, zato se nam teh vrlin ni potrebno učiti ali jih ponovno obujati. Nekatere ženske se kdaj pa kdaj srečajo s svojo prvinsko naravo, nekatere pa so jo pokopale in jo ne poznajo več. Želim, da se ženske zavedamo, da ni nikoli prepozno, da začnemo kopati plast za plastjo ter sčasoma, pod debelimi plastmi zemlje, odkrijemo svojo Divjo Žensko. Da bi vse razumele besedo »divja« vam v nadaljevanju ponujam nekaj izpiskov iz knjige z naslovom, "Ženske, ki tečejo z volkovi" avtorice Clarisse Pinkole Estés.
"Znotraj vsake ženske se skriva naravno in divje bitje, opremljeno¸ z instinkti, intuicijo in brezčasno vednostjo. Imenujemo jo Divja ženska."
Je mehka in nežna, hkrati pa odločna in pripravljena postaviti meje!
»Ko ženske navežejo odnos z divjo naravo, dobijo v dar stalno notranjo opazovalko, vedko , vizionarko, prerokinjo, navdihovalko, intuitivko, ustvarjalko, stvarnico, izumiteljico in poslušalko, ki vodi, predlaga in spodbuja utripajoče življenje v zunanjih in notranjih svetovih.
So časi, ko smo povezani z njo in so časi, ko izgubimo stik. Nekatere ženske zaznajo okus po divjem med nosečnostjo, porodom, dojenjem, čudežno spremembo v sebi, med negovanjem ljubezenskega odnosa,…«
»Kaj pomeni živeti z Divjo žensko? Pomeni uveljaviti ozemlje, najti svoj trop, bivati v svojem telesu z gotovostjo in ponosom, ne glede na njegove darove ali omejitve, govoriti in delovati sebi v prid, biti zavesten, buden, črpati iz prirojenih ženskih moči intuicije in čutenja, zaživeti svoje cikle, najti tisto, čemur pripadaš, nastopati z dostojanstvom, ohranjati čim več zavesti.«
"Obdobje nosečnosti je čas, ki nas kliče k obuditvi naše »divjakinje« ali če hočete, bolj kultivirano, k intuitivni, ustvarjalni, čuteči, lepi in močni ženski naravi."
Lahko rečemo, da je »divjakinja« prastara Ženska in vse ženske sveta jo nosimo v sebi, ne glede na kulturo, raso, izobrazbo. Če smo ženske, prebiva v vsaki izmed nas.
Ženske vseh kultur in ras moramo spoznati svoje korenine, svoje dostojanstvo, svoje čustvovanje, svojo občutljivost, svojo ranljivost, svojo nežnost, svojo čutnost, svojo intuicijo, svojo modrost, instinkt našega trebuha, maternice in vsega telesa. Ozavestiti moramo, da je v tem naša moč.
Nosečnost, porod in materinstvo zahtevajo veliko aktivnosti »divjakinje«, saj za zanositev, donositev, porod in materinsko ljubezen ne potrebujemo veliko razuma. Obdobje nosečnosti je čas, ki nas kliče k obuditvi naše »divjakinje«, k intuitivni, ustvarjalni, čuteči, lepi in močni ženski naravi.