MOJ DRUGI POROD - v zavetju doma
Čakam in čakam,….vsako jutro vprašam bitje v trebuhu, bo danes? Vsak dan je poln pričakovanja, ker vem, da se bova zdaj, zdaj spoznali in zazrli v oči. Mine 1. dan po PDP-ju, 2., 3., 4., 5,. 6. dan. Zdi se kot da je cela večnost. Šesti dan zjutraj, kot vsak dan si vzamem čas za naju in se preko diha in umirjenega uma povezujem z otročkom v meni. Malo se pogovoriva in še enkrat ji povem, da sva oba z očetom ob njej in bova tudi cel čas poroda. Naj jo ne bo strah, da jo že vsi ljubeče in komaj pričakujemo!
Potem se odločim, da se grem še kopat v morje. Voda mi je blizu in me vedno sprosti. Predvidevam, da bo z mene odplakne še zadnje strahove in napetosti. Prečudovito dopoldne v Sesljanu, ni več gužve, morje je mirno, sonce me greje. Ležim v topli vodi in čutim kako me vsak val sprošča, mehča in pripravlja na ponoven spust v porodno deželo.
Za kosilo pridem nazaj domov in potem se grem malo odpočit. Zaspim za kakšno uro. Seveda sem zadnje dni pozorna na vsako minimalno spremembo v telesu. In kot po navadi, pri meni vse miruje do trenutka, ko se začnejo prvi popadki. In tako je tudi tokrat. Ko se zbudim okrog 15h, končno začutim nizko spodaj v maternici, da me nekaj špika. Vsa vesela vstanem in si mislim. Aha, vsaj nekaj se dogaja, mogoče pa le bo kaj v naslednjih dneh.
Kmalu za tem pride domov še partner in mlajša hčerka z vrtca ter moja Babica (porodna). Kot pri vsakem njenem obisku, se pogovarjamo in smejimo. Babica mi nekoliko bolj resno pove, da je naslednji dan zadnji dan, ko se otrok, še lahko rodi doma, potem bi morala v porodnišnico. Jaz po tiho upam, da to ne bo potrebno, saj se mi nekaj vendarle dogaja v spodnjem delu maternice;) Naredi mi še vaginalni pregled in na veliko veselje mi pove, da je že spodaj vse zmehčano in da sem 2 cm odprta. Spet se malo poheca in kliče dojenčka, naj vendarle že pride, saj je že vse pripravljeno;) Babica počasi odide domov in na vratih, reče: » Mogoče se vidimo še danes;)!« Jaz glede na moj dolg 1. porod, si mislim, hmm ravno danes verjetno, ne, mogoče pa jutri. Ura je 18h.
Sebi in hčerki začnem pripravljati malico in opaa pride malo močnejši popadek in čez 20 min še eden. Sedaj mi je jasno, da bo porod postopoma napredoval. S partnerjem sva si prej pustila odprto opcijo ali bo 1. hčerka na porodu zraven ali ne. Ko počasi prihajajo močnejši popadki, a še vedno z velikimi premori, čutim, da potrebujem tišino in mir. Hčerkina razigrana prisotnost in ura, ki se približuje večeru, ko bo prišla na vrsto vsa spalna rutina, me pripeljeta do odločitve, da gre hčerka v varstvo k starim staršem. Jaz rabim mir in rabim 100% prisotnost partnerja. Hčerka pa bi težko zaspala, če bi mi hodili po hiši in bi čutila, da se nekaj dogaja in slišala mene in moje vokaliziranje.
Ob 19h pride nono po Sofijo. Nekaj minut za njenim odhodom pride še močnejši popadek in čas med njimi se krajša. Želim si še kratkega sprehoda za hišo. S partnerjem takoj odideva. Po 100 metrih še močnejši popadek, sedaj moram dihati že malo bolj globoko in se ustavim in počepnem dol. Čez slabih 10 min pride še eden. Ufff, čutim, da ne bom zmogla več hodit, zato predlagam, da se obrneva in greva nazaj. Ob prihodu v hišo gre partner takoj v sobo, kjer je bil že teden dni pripravljen porodni bazen in ga začne polniti z vodo. Jaz grem v dnevno sobo in na kolenih nagnjena naprej predihavam popadke. Sedaj so že na nekaj minut, in vsak je močnejši. Ob popadku čutim pritisk spodaj. Takoj mi ni nič jasno, kako saj se je vse šele začelo. Zdi se mi, da se mi malo meša. Odidem v sobo z bazenom in prej še na wc. Treba bo poklicati babico, ker gre vse nekam hitro. Ura je cca. 20.30h. Vode v bazenu še ni dovolj, zato predihavam popadke pred bazenom na tleh, na kolenih, nagnjena naprej. To je edini položaj, ki mi ustreza. Tako je bolečina zadaj najmanjša. Popadki se noro stopnjujejo in jačajo. Sem že popolnoma v porodnem transu. Nisem več popolnoma tu, ampak v svoji deželi nagonov in instinktov, kateri me bodo vodili do konca poroda.
UUUaauu vode je dovolj in končno lahko grem v bazen, kako prijeten občutek, ko moje telo objame voda! Na vratih se pojavi moja Babica…uff dva olajšanja naenkrat!! Popadki so vedno bolj divji…sedaj že sama vem, da sem z odpiranjem počasi proti koncu. Postaja mi vroče in avtomatično dam cel obraz v vodo in ko to naredim naslednjič, v vodi tudi izdihnem. To je nor občutek, kako mi sprošča celo čeljust. Balončki vode, ki se ustvarijo ob izdihu v vodi mi masirajo usta, sproščajo in voda, mi hladi obraz. Moje telo je odkrilo fenomenalen ritual! Partner pritiska zadaj na mojo trtico, kar mi za polovico zmanjša bolečino popadka. Babica objema moje boke. Njuna podpora je pravi balzam za mojo medenico. Ko imaš občutek, da ti medenic a razpada in da jo bo razneslo, sta ta pritisk in objem božanska. Sama si pomagam še z dihanjem, vokaliziram AAAAAAAAAAA, ki prijetno vibrira v mojem telesu in sprošča napetosti iz njega. Babica me spodbuja z besedami in informacijo, da sem že odprta.
In že se porod prelevi v 2. fazo potiskanja. Vizualiziram prostorno medenico poskušam kljub bolečini sproščati medenico, vagino, presredek. Pomagam si z dihanjem. Otroku v mislih povem, s teboj sva, naj te ne bo strah, pridi….glavica začne širiti presredek, pripravljena sem še kar na nekaj popadkov, a potisnem enkrat in še enkrat in sedaj gre zares, telesni občutek je neprijeten, a rečem si samo spusti, pusti, telesu da se odpre, daj prostor, nič hudega ne, bo! Ob naslednjem popadku je glavica že zunaj in takoj za njo celo telo. UUUUauu kakšno olajšanje in tako hitro. Ura je šele 21.35h. Babica jo nežno in počasi prime iz vode in mi jo poda na prsni koš. Otrok je miren in ne joka. Gleda me…prvi pogled….nekaj najčudovitejšega, zaljubiva se za vedno!!! Jaz ne morem dojeti, da je poroda že konec?? Babica pogleda in reče, da je punčka. Vpraša: »Kako ji boste dali ime?« S partnerjem se pogledava in on pove ime, ki smo ga zbrali 2 dni prej. ANASTASIJA (ki nosi pomen vstajenje od »mrtvih«). Ja, res nas je prebudila, kot vsak otrok, predvsem, pa mene s svojo nežnostjo in čutnostjo prebuja v resnično sebe. In verjamem, da bo v prihodnosti prebujala te kvalitete tudi v ljudeh okrog sebe in jim pomagala s svojo vibracijo, da se prebudijo in ponovno polno zaživijo svoje poslanstvo in življenje! Ime si je izbrala sama in z njim sporoča, zakaj je tu!
Globoko hvaležna za čudovit in nepozaben prihod Anastasije, za vso fizično in psihično podporo partnerja in Srčno babico Tereso, ki mi je segla globoko v srce (nisva govorili istega jezika, a sva se vseeno sporazumeli preko oči in srca). Besede niso bile potrebne!!
Vsem ženskam želim čim bolj prijetno porodno okolje, telesno in čustveno podporo, fiziološki porod v svojem ritmu in vsem otročičkom nežen prihod na svet v topel, ljubeč objem mame!!
Potem se odločim, da se grem še kopat v morje. Voda mi je blizu in me vedno sprosti. Predvidevam, da bo z mene odplakne še zadnje strahove in napetosti. Prečudovito dopoldne v Sesljanu, ni več gužve, morje je mirno, sonce me greje. Ležim v topli vodi in čutim kako me vsak val sprošča, mehča in pripravlja na ponoven spust v porodno deželo.
Za kosilo pridem nazaj domov in potem se grem malo odpočit. Zaspim za kakšno uro. Seveda sem zadnje dni pozorna na vsako minimalno spremembo v telesu. In kot po navadi, pri meni vse miruje do trenutka, ko se začnejo prvi popadki. In tako je tudi tokrat. Ko se zbudim okrog 15h, končno začutim nizko spodaj v maternici, da me nekaj špika. Vsa vesela vstanem in si mislim. Aha, vsaj nekaj se dogaja, mogoče pa le bo kaj v naslednjih dneh.
Kmalu za tem pride domov še partner in mlajša hčerka z vrtca ter moja Babica (porodna). Kot pri vsakem njenem obisku, se pogovarjamo in smejimo. Babica mi nekoliko bolj resno pove, da je naslednji dan zadnji dan, ko se otrok, še lahko rodi doma, potem bi morala v porodnišnico. Jaz po tiho upam, da to ne bo potrebno, saj se mi nekaj vendarle dogaja v spodnjem delu maternice;) Naredi mi še vaginalni pregled in na veliko veselje mi pove, da je že spodaj vse zmehčano in da sem 2 cm odprta. Spet se malo poheca in kliče dojenčka, naj vendarle že pride, saj je že vse pripravljeno;) Babica počasi odide domov in na vratih, reče: » Mogoče se vidimo še danes;)!« Jaz glede na moj dolg 1. porod, si mislim, hmm ravno danes verjetno, ne, mogoče pa jutri. Ura je 18h.
Sebi in hčerki začnem pripravljati malico in opaa pride malo močnejši popadek in čez 20 min še eden. Sedaj mi je jasno, da bo porod postopoma napredoval. S partnerjem sva si prej pustila odprto opcijo ali bo 1. hčerka na porodu zraven ali ne. Ko počasi prihajajo močnejši popadki, a še vedno z velikimi premori, čutim, da potrebujem tišino in mir. Hčerkina razigrana prisotnost in ura, ki se približuje večeru, ko bo prišla na vrsto vsa spalna rutina, me pripeljeta do odločitve, da gre hčerka v varstvo k starim staršem. Jaz rabim mir in rabim 100% prisotnost partnerja. Hčerka pa bi težko zaspala, če bi mi hodili po hiši in bi čutila, da se nekaj dogaja in slišala mene in moje vokaliziranje.
Ob 19h pride nono po Sofijo. Nekaj minut za njenim odhodom pride še močnejši popadek in čas med njimi se krajša. Želim si še kratkega sprehoda za hišo. S partnerjem takoj odideva. Po 100 metrih še močnejši popadek, sedaj moram dihati že malo bolj globoko in se ustavim in počepnem dol. Čez slabih 10 min pride še eden. Ufff, čutim, da ne bom zmogla več hodit, zato predlagam, da se obrneva in greva nazaj. Ob prihodu v hišo gre partner takoj v sobo, kjer je bil že teden dni pripravljen porodni bazen in ga začne polniti z vodo. Jaz grem v dnevno sobo in na kolenih nagnjena naprej predihavam popadke. Sedaj so že na nekaj minut, in vsak je močnejši. Ob popadku čutim pritisk spodaj. Takoj mi ni nič jasno, kako saj se je vse šele začelo. Zdi se mi, da se mi malo meša. Odidem v sobo z bazenom in prej še na wc. Treba bo poklicati babico, ker gre vse nekam hitro. Ura je cca. 20.30h. Vode v bazenu še ni dovolj, zato predihavam popadke pred bazenom na tleh, na kolenih, nagnjena naprej. To je edini položaj, ki mi ustreza. Tako je bolečina zadaj najmanjša. Popadki se noro stopnjujejo in jačajo. Sem že popolnoma v porodnem transu. Nisem več popolnoma tu, ampak v svoji deželi nagonov in instinktov, kateri me bodo vodili do konca poroda.
UUUaauu vode je dovolj in končno lahko grem v bazen, kako prijeten občutek, ko moje telo objame voda! Na vratih se pojavi moja Babica…uff dva olajšanja naenkrat!! Popadki so vedno bolj divji…sedaj že sama vem, da sem z odpiranjem počasi proti koncu. Postaja mi vroče in avtomatično dam cel obraz v vodo in ko to naredim naslednjič, v vodi tudi izdihnem. To je nor občutek, kako mi sprošča celo čeljust. Balončki vode, ki se ustvarijo ob izdihu v vodi mi masirajo usta, sproščajo in voda, mi hladi obraz. Moje telo je odkrilo fenomenalen ritual! Partner pritiska zadaj na mojo trtico, kar mi za polovico zmanjša bolečino popadka. Babica objema moje boke. Njuna podpora je pravi balzam za mojo medenico. Ko imaš občutek, da ti medenic a razpada in da jo bo razneslo, sta ta pritisk in objem božanska. Sama si pomagam še z dihanjem, vokaliziram AAAAAAAAAAA, ki prijetno vibrira v mojem telesu in sprošča napetosti iz njega. Babica me spodbuja z besedami in informacijo, da sem že odprta.
In že se porod prelevi v 2. fazo potiskanja. Vizualiziram prostorno medenico poskušam kljub bolečini sproščati medenico, vagino, presredek. Pomagam si z dihanjem. Otroku v mislih povem, s teboj sva, naj te ne bo strah, pridi….glavica začne širiti presredek, pripravljena sem še kar na nekaj popadkov, a potisnem enkrat in še enkrat in sedaj gre zares, telesni občutek je neprijeten, a rečem si samo spusti, pusti, telesu da se odpre, daj prostor, nič hudega ne, bo! Ob naslednjem popadku je glavica že zunaj in takoj za njo celo telo. UUUUauu kakšno olajšanje in tako hitro. Ura je šele 21.35h. Babica jo nežno in počasi prime iz vode in mi jo poda na prsni koš. Otrok je miren in ne joka. Gleda me…prvi pogled….nekaj najčudovitejšega, zaljubiva se za vedno!!! Jaz ne morem dojeti, da je poroda že konec?? Babica pogleda in reče, da je punčka. Vpraša: »Kako ji boste dali ime?« S partnerjem se pogledava in on pove ime, ki smo ga zbrali 2 dni prej. ANASTASIJA (ki nosi pomen vstajenje od »mrtvih«). Ja, res nas je prebudila, kot vsak otrok, predvsem, pa mene s svojo nežnostjo in čutnostjo prebuja v resnično sebe. In verjamem, da bo v prihodnosti prebujala te kvalitete tudi v ljudeh okrog sebe in jim pomagala s svojo vibracijo, da se prebudijo in ponovno polno zaživijo svoje poslanstvo in življenje! Ime si je izbrala sama in z njim sporoča, zakaj je tu!
Globoko hvaležna za čudovit in nepozaben prihod Anastasije, za vso fizično in psihično podporo partnerja in Srčno babico Tereso, ki mi je segla globoko v srce (nisva govorili istega jezika, a sva se vseeno sporazumeli preko oči in srca). Besede niso bile potrebne!!
Vsem ženskam želim čim bolj prijetno porodno okolje, telesno in čustveno podporo, fiziološki porod v svojem ritmu in vsem otročičkom nežen prihod na svet v topel, ljubeč objem mame!!
BIRTH IS A MIRACLE …A RITUAL …A CELEBRATION BODY IS CREATED TO GIVE BIRTH